Nagrajeni avtorji: (od leve) Natalya Gorza, Jože Šterk, France Bešter, Katja Bednařik Sudec, Mira Uršič, Valerija Sever, Andreja Završnik in Tina Kraljič; manjka Branka Pirc / Foto: Igor Kavčič

Črna luknja in jezero

Z razstavo likovnih del udeležencev in podelitvijo nagrad so v soboto v Festivalni dvorani pripravili osrednji dogodek četrtega Ex tempora Bled. Do konca meseca odprto glasovanje za najboljše delo po izboru občinstva.

Bled – Preddverje Festivalne dvorane na Bledu bodo mesec dni bogatila likovna dela, nastala na letošnjem četrtem Ex temporu Bled, ki ga skupaj s pokrovitelji zdaj že tradicionalno pripravlja Slikarsko društvo Atelje Bled. Obiskovalcev polno razstavišče kaže na dvoje: da se je Ex tempore odlično prijel in da so razstavljena dela kakovostna in zanimiva, kar je ob avtorjih samih privabilo tudi veliko ljubiteljev likovne umetnosti.

»Letos smo stopili korak naprej, saj smo žigosanje platen in papirja, na katera so udeleženci teden dni ustvarjali, organizirali tako na Bledu kot v prodajalnah s slikarskimi potrebščinami v Ljubljani in Kopru. Da je bila odločitev prava, pove dober odziv zunaj Bleda. Letošnja udeležba je sicer enaka lanski, 82 udeležencev pa je oddalo 99 del,« je povedala predsednica društva Atelje Bled Zora Završnik Črnologar. Med razstavljavci so likovniki različnih generacij, tako ljubiteljski slikarji kot avtorji z akademsko izobrazbo.

Letos so prijavljeni lahko izbirali med tremi temami. »Vedno imamo eno blejsko temo, tokrat je ta bila Jezero, stalnica vsakega Ex tempora je Prosta tema, prav posebna tema pa je bila letos Črna luknja. Ob misli na posnetek, ki so ga letos objavili znanstveniki, jo je predlagala ena naših članic,« pojasnjuje Završnik Črnologarjeva. Kot smo videli na razstavi, se je kar veliko udeležencev odločilo prav za Črno luknjo – in nastale so zelo samosvoje stvaritve.

Strokovno žirijo, ki je izbrala letošnje nagrajence, so tvorili akademski slikar Matjaž Arnol, oblikovalec Huberto Široka in umetnostna zgodovinarja Ana Marija Kunstelj ter ddr. Damir Globočnik kot njen predsednik. Žirija je na podlagi pravilnika podelila devet nagrad. »Pri tem smo bili pozorni na izvirne pristope do motivne interpretacije, zahtevnejšo formalno izvedbo, težnjo po povezavi tematike z aktualnimi vsebinskimi izhodišči in domiselno souporabo različnih likovnih postopkov,« je povedal Globočnik. »Ker je slik, ki ustrezajo tem opredelitvam, tudi letos več kot devet in ker vsako likovno delo, ki je nastalo za predstavitev na naši razstavi, prinaša svojo zgodbo, avtorjevo likovno izpoved in samosvoj pogled na motiv ali temo, velja čestitati prav vsem udeležencem Ex tempora.«

Nagrado za najboljšega mladega ustvarjalca do 35 let je prejela Tina Kraljič za sliko Planet leče, posebno priznanje žirije pa prav tako mlada avtorica Andreja Završnik za delo Digitalna luknja. Med likovniki, ki so oddali dela v kategoriji Prosta tema, je žirija nagradila deli Flora I. Nataliye Gorza in Forma viva Prisank Janeza Šterka. Dve nagradi v kategoriji Črna luknja sta šli Francu Beštru za sliko Črno sonce, črna jajca in bele sončnice ter Branki Pirc za delo Onkraj noči. Tu je še kategorija Jezero, v kateri je žirija za najboljši prepoznala deli Mire Uršič Skozi zeleno oko in Valeriji Sever za sliko Jezero v megli.

Veliko nagrado (grand prix) Bleda je prejela akademska slikarka Katja Bednařik Sudec za delo Dragulji jezera ali rojstvo pravljic. Kot je v obrazložitvi zapisala žirija, gre za slikovni objekt, pri katerem skorajda ne zasledimo tradicionalnih slikarskih pristopov. Avtorica je plastične rastline, cvetje in druge motivne elemente vložila med temno zeleno slikovno podlago in zgornjo plastično opno, pri tem pa je nastal vtis, da se motivni svet skriva pod jezersko gladino. Tovrsten pristop je podkrepil skrivnostnost motivike.

»To je likovna tehnika, ki jo uporabljam že od akademije naprej, torej veliko epoksi smole in avtomobilske pigmente, ki se prelivajo na platno in na različne druge materiale, saj me zanima transparentnost. Za črno luknjo sem se odločila zato, ker me je iritirala sama tema,« je povedala Katja Bednařik Sudec, po rodu Prlekinja, zdaj pa živi in dela v Ljubljani. »Rada pridem na Bled, ker mi cerkvica na otoku nikoli ne da miru. Nekajkrat na leto vztrajno zvončkljam na zvonček želja.« Razstava del vseh udeležencev Ex tempora Bled 2019 bo v Festivalni dvorani na ogled do 26. oktobra, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure. Delu, ki mu bodo obiskovalci razstave namenili največ glasov, bo pripadlo častno priznanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 12. oktober 2021 / 09:55

Brezplačne delavnice na zeliščnem vrtu

Mekinje – Mekinjski samostan vabi na brezplačne delavnice in vodene oglede samostanskega zeliščnega vrta, ki bodo 15. oktobra in 22. oktobra od 16. do 18. ure. Delavnice bo vodila Sabina Grošelj, n...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Ribe na žaru

Ribe dobivajo pri peki na žaru vse več privržencev.

Kronika / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Nesreče

Vinjeni povzročili nesreče Kranj, Škofja Loka, Mojstrana - Policija poroča o treh prometnih nesrečah, ki so jih minuli konec tedna povzročili vinjeni...

Zanimivosti / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Tito spet pozdravil Gorenjce

Tako v Bohinju kot na Bledu, kamor se je skupaj s spremstvom in soprogo Jovanko v soboto pripeljal z muzejskim vlakom, sta Tita pričakala župana in številni navdušenci.

Nasveti / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Ekstremizem na pohodu

Ekstremizem v športu je nekaj, kar preziram, čeprav nimam razloga za to. Če gremo v potankosti, potem si moramo priznati, da je vsak vrhunski šport nekakšen ekstrem, ampak tu ni stran, na kateri bi pi...

Gospodarstvo / torek, 17. maj 2011 / 07:00

Po dobičku druga banka v Sloveniji

Delničarji Gorenjske banke bodo na četrtkovi skupščini odločali o predlogu, da bi za dividende namenili še 41 evrov (bruto) na delnico, skupno torej sedemdeset evrov.