Listino častni občan je prejel Boris Bregant. (Foto: Anka Bulovec)

Vrhunsko, svetovljansko, navdušujoče

Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku je za izjemno presenečenje poskrbel tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič. Navdušeno občinstvo mu je namenilo stoječe ovacije.

»Tako lepega darila ne dobi vsakdo. In takšnega občinstva tudi nimajo povsod!« S temi besedami se je novi častni občan Jesenic Boris Bregant zahvalil za vrhunsko presenečenje osrednje občinske proslave. Na odru je namreč njemu v čast nastopil tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič, legenda svetovnih opernih odrov. Nastop ob spremljavi Komornega orkestra Jesen oziroma Camerata Fraxinus pod vodstvom dirigenta Marka Hribernika je navdušil tudi jeseniško občinstvo, ki je z odzivom in stoječimi ovacijami dokazalo svojo visoko kulturno raven.

Na osrednji prireditvi ob 20. marcu, občinskem prazniku, so poleg naziva častni občan podelili tudi tri plakete Občine Jesenice in tri plakete župana Občine Jesenice. Plakete so prejeli Željko Jakelič, Tone Konobelj in Miha Mazzini. Plakete župana pa so dobili TVD Partizan Javornik–Koroška Bela (prevzel jo je predsednik Peter Papič), Mešani pevski zbor Vox Carniolus (prevzel jo je dirigent Michele Josia, medtem ko so pevke in pevci pripravili nastop z balkona) ter Tone Šmitek. Priznanja je podelil župan Tomaž Tom Mencinger, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da Jesenice stopajo po novi poti, ki pelje v ponovni razvoj in razcvet gospodarstva. Izpostavil je nekaj najpomembnejših projektov, med drugim oživitev območja nekdanjega Fiproma, urejanje Poslovne cone Jesenice 2, projekt celovitega turističnega razvoja Pristave, ureditev območja Stare Save. Omenil je uspehe javnih zavodov in gospodarskih družb, zlasti Acronija, ter velik pomen odprtja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. »Imamo voljo, cilje in pravšnjo mero trme. Zato mi verjemite – uspeli bomo!« je poudaril župan.

V okviru praznovanj ob občinskem prazniku so pripravili tudi predstavitev knjižice Kako so na Jesenicah včasih živeli?, v kateri so zbrali šestnajst pripovedi Jeseničanov o tem, kot se spominjajo Jesenic iz svoje mladosti. Svoj košček k prazničnemu mozaiku pa so dodali tudi v Glasbeni šoli Jesenice in Gornjesavskem muzeju Jesenice z dnevom odprtih vrat in številnimi zanimivimi delavnicami v Kasarni na Stari Savi.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sobota, 26. maj 2012 / 07:00

Začelo se je z veselico

V Festivalni dvorani na Bledu se je minulo nedeljo predstavilo šest najboljših gorenjskih odraslih folklornih skupin. V goste sta prišli tudi dve skupini iz Ljubljane in Novega mesta.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.