Devetindevetdeset jih ima

Francka Pretnar iz Radovljice se je rodila na Logu v Poljanski dolini 9. februarja 1909 v kmečki družini Dolenc z devetimi otroki. Ko so jo tisto zimo peljali h krstu, jim je padla s sank, a ni bilo nič hudega.

Radovljica - »Samo dve dekleti sva bili, oča in mati so naju imeli strašno radi,« se spominja. Vsi so morali že od malih nog trdo delati, a kljub temu ima na mladost najlepše spomine. Nabirala je borovnice in si prislužila kakšen dinar tudi z gobami. Njena teta je bila za kuharico pri Ivanu Tavčarju, še zdaj dobro ve, da je kot dvanajstletna deklica šla za njegovim pogrebom, ki se ga je udeležilo ogromno ljudi. Sodelovala je tudi v amaterski igralski skupini, zlasti ji je bila pri srcu igra Veriga, v kateri je igrala glavno vlogo. Nekaj časa je hodila tudi v kuharsko šolo za kmečka dekleta, nato se je zaposlila na žagi na Logu in delala butare. V težkih časih so se ljudje znašli po svoje, Francka se smeji, ko pripoveduje, da so si pred vojno zaslužek povečali s »švercanjem« saharina in vžigalnikov. Po znanstvu s Francem Pretnarjem se je z njim poročila na Martinovo soboto leta 1940 v Ljubljani, nato jo je pripeljal domov v Radovljico pod mesto, k Murenčku, kakor se je imenovala domačija. V naslednjih letih je rodila sina in dve hčerki. Delala je v Šumijevi klavnici kot »hlevarka«, krmila je živino vse do nesrečnega padca leta 1966, ko se je upokojila. Otroci so si ustvarili svoje družine, prizadela pa jo je smrt hčerke Ivanke leta 1981. Po moževi smrti leta 1989 je živela na domačiji sama. Imela je kravo in celo pri 96 letih je s koso pokosila ves vrt. Marca lani se je pri padcu poškodovala in po odpustu iz bolnišnice živi pri sinu Francu. Ta je vdovec, vešč je kuhe in vzorno skrbi za mamo. Vsako nedeljo jo obišče tudi hčerka Jelka, občasno jo z obiskom razveseli tudi mladi rod: pet vnukinj in dva vnuka ter pet pravnukov in dve pravnukinji.