Dobitniki plaket župana Občine Jesenice

Besedilo: Nataša Harej
nedelja, 25. marec 2007 / 05:00

Župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger je poleg ostalih občinskih priznanj podelil tri plakete župana. Prejeli so jih upokojeni profesor športne vzgoje Tone Šmitek, TVD Partizan Javornik-Koroška Bela in mešani pevski zbor Vox Carniolus.

V 93. letu po opravkih s kolesom

Upokojeni profesor športne vzgoje Tone Šmitek je v desetletjih dela na Gimnaziji Jesenice in predhodnici Srednje šole Jesenice za šport navdušil več rodov dijakinj in dijakov, jeseniškemu športu pa dal neizbrisen pečat. Mladim športnicam in športnikom je posvečal tudi svoj prosti čas, saj je bil v službi njihov učitelj, v prostem času pa trener. Po drugi svetovni vojni je spodbudil razvoj jeseniške odbojke, ko je na Gimnaziji sprva spodbudil k igranju dijake, nato pa še dijakinje. Pod njegovim strokovnim in organizacijskim vodstvom je nastal Odbojkarski klub Jesenice. Kasneje je mlade navdušil še za košarko, bil pa je tudi med pobudniki za ustanovitev Košarkarskega kluba. Svoje dijakinje in dijake je usmerjal tudi v druge športe, kot so smučanje, namizni tenis in atletika. Na delo z mladimi ga vežejo lepi spomini, pa tudi mladi se radi spominjajo njega. »Skorajda ne doživim odklonilnega srečanja. V glavnem so srečanja z bivšimi učenci in učenkami iz različnih šol zelo pozitivna,« pravi. Ko so njegovi športniki in športnice dosegali velike uspehe, je v svoji skromnosti imel edino zadoščenje v prepričanju, da je bil njegov trud poplačan z uspehi teh športnikov. Za svoje delo je dobil več priznanj, med drugim leta 1968 Gregorčičevo plaketo za izjemen prispevek k razvoju jeseniškega športa, ob svoji 40-letnici pa je ga počastilo tudi Športno društvo Jesenice. Ostaja pa skromen. O dejstvu, da je za svoje delo prejel plaketo župana, je povedal: »Imam se za majhno živino. Sem povprečen človek z vsemi možnostmi, ki mi jih dajeta značaj in znanje za popustljivost in za upoštevanje mnenj drugih. Sam se raje podredim, kot da bi se napihoval in hvalil.« V 93. letu je še vedno tako vitalen kot le malo tudi desetletja mlajših upokojencev. Po opravkih se še vedno odpravi s kolesom. In čemu se lahko zahvali za visoko starost in aktivnost? »Mislim, da je to dala šola, z vsemi svojimi predmeti. Z vsem, kar je priporočala, odsvetovala ali celo prepovedala. Šola je na prvem mestu tu, da mladega človeka nauči življenje odslužiti in premagovati težave. V zadnjih letih je na prvem mestu premagovanje težav, bodisi lastnih bodisi tistih, ki so jih povzročili drugi s svojim bitjem ali smrtjo.«

Sto eno leto TVD Partizan Javornik–Koroška Bela

TVD Partizan Javornik–Koroška Bela nadaljuje tradicijo rodoljubov z Javornika in Koroške Bele, ki so pred 101 letom ustanovili telovadno društvo Sokol. Sprava so delovali v gostilni 'Pri konjiču' na Javorniku, leta 1927 pa so na Koroški Beli zgradili svoj dom. Društvo je imelo dobre telovadke in telovadce, organizirali pa so tudi dramsko in tamburaško sekcijo. Kot je povedal predsednik TVD Partizan Javornik–Koroška Bela, se je večina članov Sokola v času druge svetovne vojne pridružila partizanom, več kot dvajsetim padlim pa so ob stoletnici društva na Domu odkrili tudi spominsko ploščo. Lani so stoletnico društva počastili s slavnostno akademijo in izdajo zbornika.  Po končani drugi svetovni vojni se je društvo preimenovalo v TVD Javornik–Koroška Bela in skrbelo za množično telesno in kulturno dejavnost krajank in krajanov. O dejavnosti društva v drugem stoletju delovanja pa je predsednik Peter Papič povedal: »Danes se društvo v glavnem ukvarja s športno rekreacijo od najmlajših do najstarejših. Spet imamo telovadni vrsti predšolskih in šolskih otrok. Vsi termini v našem domu so zasedeni. Imamo dve skupini upokojenk, svoj prostor pa je v naši telovadnici našlo tudi Društvo bolnikov z osteoporozo.« Gojijo pa tudi ekipne športe: »Imamo košarkarsko in odbojkarsko ekipo, namiznoteniško sekcijo in sekcijo balinarjev. Balinarji tekmujejo v drugi gorenjski ligi, namiznoteniška ekipa pa igra v slovenski veteranski ligi.« Cilj je zagotavljati možnosti za čim množičnejšo rekreacijo krajank in krajanov, zato so ponosni, da so v njihovih vrstah tudi strokovni športni in pedagoški delavci. TVD Partizan Javornik–Koroška Bela pa se srečuje tudi s finančnimi težavami. »V našem društvu imamo zelo agilen in dober odbor, ki skrbi za denar, da telovadba in druge dejavnosti vseskozi delujejo nemoteno.« Ena glavnih nalog v prihodnje bo ureditev lastništva Doma, saj je sedaj v lasti Športne unije Slovenije.

Vox Carniolus pred novimi izzivi

Mešani pevski zbor Vox Carniolus deluje devet let. Jeseni 1998 je zborovodja Primož Kerštanj zbral pevke in pevce, ki so do takrat nabirali pevske izkušnje v drugih zborih in različnih manjših pevskih zasedbah. Z drugimi zbori so začeli sodelovati pri skupnih projektih, med katerimi je treba omeniti Missa Criolla in Navidad Nuestra, pri katerih so v sezoni 2003/2004 sodelovali z Akademskim pevskim zborom France Prešeren iz Kranja. Na Jesenicah, v Radovljici in Kranju so nastopili domači pevski solisti in inštrumentalisti, na Dunaju in v Ljubljani pa so nastopili z argentinskimi glasbeniki in skladateljem Arielom Ramirezom. Vox Carniolous je avgusta 2004 na pevskem tednu Europa Cantat sodeloval z dirigentom Malcolmom Goldringom. Da zbor kakovostno napreduje, se je pokazalo na območnih in regijskih srečanjih pevskih zborov. Leta 2004 je zbor na 1. regijskem tekmovanju odraslih zborov Gorenjske prejel Zlato priznanje. Sezona 2004/ 2005 se je zaključila z obiskom zbora Acantus iz Belgije in nekaj skupnimi koncerti po Sloveniji. V sezoni 2005/2006 se je zboru pridružilo nekaj pevcev komornega zbora Hozana iz Radovljice. Sezono so zaznamovali uspešna predstavitev na Sozvočenjih 2005, skupni koncerti z Ljubljanskimi madrigalisti in Komornim zborom Krog iz Ljubljane, snemanje zgoščenke in odmevno gostovanje v Belgiji. Na 2. regijskem tekmovanju odraslih zborov Gorenjske 2006 je zbor prejel zlato priznanje z odliko in posebno priznanje za najboljši mešani zbor, dirigent Michele Josia pa posebna priznanja za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe in najboljšo izbiro programa. Michele Josia, ki je svojo glasbeno pot v Sloveniji začel kot asistent dirigenta APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, je vodenje zbora Vox Carniolus prevzel v začetku leta 2005. S pevkami in pevci se sporazumeva v angleščini in pravi, da si mora včasih pomagati s sporazumevanjem z rokami in celim telesom. In kaj mu pomeni plaketa župana? »To je zame velika čast. No, ne samo zame, ampak tudi za članice in člane zbora. Ponosni smo, da smo dobili to priznanje, ki kaže, da Občina Jesenice skrbi za kulturne dejavnosti. Priznanje ponuja obilo motivacije za naše delo. Kaže tudi, da so Jesenice mesto, kjer je kulturna dejavnost pomemben element javnega življenja.« Pred kratkim so izdali svojo prvo zgoščenko. »Zgoščenka je bila za nas velik korak in v pripravo smo vložili veliko dela. Delali smo jo dve leti, potrebnih je bilo veliko snemalnih ur,« pravi Michele Josia in dodaja: »Načrtujemo nekaj skupnih nastopov z dobrimi zbori, udeležili pa se bomo tudi tekmovanj. Novembra bomo mogoče nastopili na tekmovanju v mestu Riva del Garda v Italiji. Pomembno je, da se tekmovanj udeležujemo, ne samo zaradi rezultatov, ampak zaradi vsega, kar se pri tem naučimo.«