Pisano Črno in belo

Ustvarjalna raznolikost in kakovost umetniških del sta v torek navdušili udeležence tradicionalnega pohoda po razstaviščih v starem jedru mesta Kranj. Priznanje ZDSLU za življenjsko delo na temo Črno in belo je prejel Gorenjec Črtomir Frelih. Podelili so še trinajst festivalskih priznanj.

Kranj – Že tradicionalni vsakoletni osrednji dogodek Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj ZDSLU 2019, torkov pohod po razstaviščih v kranjskem starem mestnem jedru, je bil tudi letos, kar se raznolikosti tiče, pravzaprav zrcalna podoba festivala. Z eno razliko – če je bila naslovna tema, ki je navdihovala ustvarjalce, letos Črno in belo, potem je bila pohodniška publika precej pisana, od avtorjev razstavljenih del in poznavalcev likovne umetnosti do ljubiteljev vsega likovnega in vsakoletnih zvestih sopotnikov festivala.

Festival, ki bo ves oktober po galerijah v Kranju in v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah izpolnjeval svojo osmo izvedbo, je letos k sodelovanju, bodisi preko izbora selektorjev bodisi z vabili organizatorja, privabil 126 avtorjev iz 25 držav. Tudi letos so svoje organizacijske moči združili kranjski deležniki Likovno društvo, Zavod za turizem in kulturo, Gorenjski muzej, Layerjeva hiša, stanovska Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, nad celotnim projektom pa je bdel pobudnik in umetniški vodja festivala slikar Klavdij Tutta, ki v zadnjih letih razmišlja o nekoliko manjšem festivalskem obsegu, a mu to – bržkone v dobro široke zastopanosti avtorjev in umetniških medijev, ki smo jim priča – za zdaj ne uspeva.

Likovna transverzala je pohodnike vodila od Male galerije v Kranjsko hišo, Prešernovo hišo, Galerijo Prešernovih nagrajencev, Mestno hišo, razstavišče ob njej, Etno galerijo Desetnica, Cafe galerijo Pungert, do vrta gradu Khislstein, ulične galerije, Stolpa Škrlovec in galerij Layerjeve hiše, da bi v razstavišču Zavoda za varstvo kulturne dediščine podelili festivalske nagrade.

Predsednik žirije za podelitev priznanj umetnostni zgodovinar in direktor reškega muzeja (Muzej grada Rijeke) Ervin Dubrović je poudaril, da ga je v Kranju navdušila količina prostora, namenjena festivalskim razstaviščem. Žirija, v kateri so bili še umetnostni zgodovinar Franc Obal, prof. umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU Olga Butinar Čeh in umetniški vodja festivala Klavdij Tutta, je po ogledu prizorišč festivala izbrala tudi 13 letošnjih nagrajencev. Priznanja za kvaliteto umetniških del so prejeli: Domen Dimovski, Zmago Puhar, Branimir Ritonja, Jaka Bonča in študentje arhitekture Brane Širca, Samuel Grajfoner, Lucija Stramec (vsi Slovenija), Matjaž Hmeljak (Italija), Linda Zimmerman (Avstrija), Bagrat Arazyan (Armenija) in Hrvoje Marko Peruzović (Hrvaška), odkupno nagrado Gorenjskega muzeja je za pretresljivo, konceptualno zastavljeno fotografijo (na ogled je v Razstavnem paviljonu Jugovic v Spodnjih Bitnjah) prejel domačin Cveto Zlate, velika nagrada grand prix pa gre letos Claudiu Onoratu iz Milana za vrhunsko filigransko izvedbo forme in vsebine, ki spominja na strip ali čipko in ju prevaja v samosvoj likovni jezik. »Moram reči, da me je tema Črno in belo zelo navdihnila. Za razstavo sem tako pripravil diptih v mešani tehniki. Na eni sliki so gosto posejani seznami nekih imen, na drugi manjši črno-beli portreti, izrezani iz starega leksikona in prekriti s črnimi križi čez oči in lice. S tem opozarjam na aktualno stanje v politiki, kjer ne manjka korupcije,« je povedal eden dobitnikov priznanj, slikar Zmago Puhar.

Osrednje priznanje Črtomiru Frelihu

Ob samostojni razstavi v galeriji ZVKD na Tomšičevi ulici je priznanje ZDSLU za življenjsko delo na temo Črno in belo prejel slikar in grafik ter profesor na pedagoški fakulteti Črtomir Frelih po rodu iz Nomenja. Na vprašanje, kaj bi posebej poudaril, priznanje ali hkratno obsežno razstavo svojih del, je povedal: »Razstava je obvladljiva, za nagrado še ne vem. V 35 letih se je nabralo kar precej del, izbral pa sem tista, ki nekako najbolje sobivajo v obeh galerijskih prostorih. Na ogled je tako delo iz leta 1984 kot nekaj slik, ki sem jih naslikal pred mesecem dni, jedro razstave pa tvorijo večje grafike iz leta 2012, gre namreč za ciklus v moji izvirni tehniki globokega tiska kolografiji.« Frelih predstavlja črno-bele akrilne slike, grafike in risbe na papirju, tri področja, s katerimi se najbolj intenzivno ukvarja.

Kot je povedal, noče biti angažiran umetnik. »Kadar izrečem kakšno družbeno kritiko, zelo pazim na to, da se nobena od družbenih skupin ne bi mogla z njo okoristiti. To je moje stališče do tega, da je umetnost nad dnevnim dogajanjem in da umetnost ni država v času, ampak je brezčasno človekovo potovanje k sebi, če rečem nekoliko poetično,« pojasni Črtomir Frelih in nadaljuje: »Na platno umestim dve lisici, zvezdo in križ in vse, kar se iz tega razplete pa s seboj v svojih interpretacijah prinesejo ljudje.«

Na vprašanje o publiki, ki prihaja v galerije in na razstave, Frelih meni, da interes za likovno umetnost narašča. »Imam občutek, da so se ljudje nekoliko naveličali tehnologije in se zasitili z njo. Spoznavajo, da neki presežek proizvaja tisti človekov – pa recimo ''softwear'', ki ga vsa nosi v sebi, ne pa tisti, ki ga naloži na računalnik ali telefon, potem ko ga kupi ali pa piratsko pride do njega.«

Razstave bodo na ogled še ves mesec, v prihodnjih dneh pa pripravljajo tudi vrsto strokovnih vodenj po razstaviščih. Programe boste našli v vsakem izmed njih.