Prvi uporabni daljnogled
V nizozemskem državnem zboru v Haagu je nizozemski optik Hans Lippershey 2. oktobra leta 1608 prikazal in patentiral prvi uporabni daljnogled (refraktor). Njegov daljnogled je imel trikratno povečavo. Z njim je za nekaj tednov prehitel Metiusa. Patenta za svoj izum ni dobil, nizozemska vlada ga je le velikodušno nagradila za kopije njegove konstrukcije.
Opis inštrumenta je kmalu dobil Galilej, ki je naslednje leto izdelal svoj primerek Galilejevega ali nizozemskega daljnogleda. Svoj izum je prikazal na vrhu zvonika svetega Marka v Benetkah. Galilej je daljnogled kot prvi uporabil za astronomska opazovanja, ki jih je leta 1610 opisal v svojem delu Zvezdni glasnik.
Hans Lippershey je bil prodajalec očal. Eden od njegovih pomočnikov je baje iz dolgčasa podržal dve leči pred očmi in opazil, da so se mu oddaljeni predmeti zdeli bližji. To je povedal mojstru, ta pa je montiral dve leči v cev in prišel tako do prvega znanega daljnogleda.
Nizozemski državni uradniki so si daljnogled ogledali. Dogovorili so se, da bodo odkupili enega, da bodo videli, ali je stvar uporabna. Ko je bil daljnogled narejen in so ga preizkusili, so izumitelju sporočili, da izum ni skrivnost in da je navaden goljuf in ponarejevalec. K njim je namreč prišel neki Jakob Metius in jim dejal, da je on izumil daljnogled. Lippersheyev izum je nato čakati kar dvesto let, da so mu priznali prvenstvo.
Morda so v Španiji poznali daljnogled že nekaj deset let prej, a so ga zaradi izrednega pomena za plovbo ohranili v tajnosti.
Že stari Grki so vedeli, da se zdi predmet večji, če ga gledaš skozi stekleno posodo, napolnjeno z vodo. Raziskave o tem je opravljal Ptolomej v drugem stoletju našega štetja. Arabci so raziskovali lom na ukrivljenih zrcalih in steklenih ploskvah. Vsa spoznanja pa so strnili in uporabili šele Evropejci.
V 13. stoletju so začeli v Angliji uporabljati povečevalna stekla, v Italiji pa so že poznali očala. To so bile samo konveksne leče, s katerimi so pomagali daljnovidnim ljudem, konkavne za kratkovidne pa so izumili šele leta 1450.
Anekdote slavnih
Nekoč je prišel k italijanskemu skladatelju Giuseppeju Verdiju mlad, visok in močan mladenič. Zaigral mu je nekaj svojih skladb in skladatelja vprašal, kaj misli o njih. »Sinko,« mu je odgovoril Verdi. »Nikar ne zahtevajte od mene, da vam povem, kaj mislim. Ste namreč veliko močnejši od mene.«
Ameriški general in predsednik Dwight Eisenhower je ženo francoskega diplomata zbadal, da Francozinje porabijo za lepotila toliko denarja, kot znaša francoski proračun za oborožitev. »Drži,« je priznala Parižanka. »Zato pa napravijo naše ženske dvakrat toliko osvojitev kot naša vojska.«
Smeh ni greh
»Vaša vest je tako črna kot vaša brada,« reče sodnik možaku z gosto dolgo brado. »Če se sodi vest po bradi, je vi sploh nimate,« mu ne ostane dolžan osumljenec.
Ribič: »Pri nas pa cel mesec ne bomo kupovali mesa.« Sosed: »Si nalovil toliko rib?« Ribič: »To ne, sem pa zapil vso plačo.«
Mladi ženski ponudi prodajalec klobuk z besedami: »Gospa, s tem klobukom ste deset let mlajši ...« »Potem ga pa ne bom vzela, ker ne mislim še enkrat hoditi v šolo.«