Sporočilo s Triglava: za svet brez min

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 21. september 2019 / 17:43

Z vzponom na Triglav je pet žrtev min iz Bosne in Hercegovine želelo opozoriti na problematiko, da žrtve min ostajajo še leta po konfliktih. Tudi ko se interes domače in mednarodne javnosti zmanjša in usmeri drugam, še vedno potrebujejo oskrbo in podporo pri vzpostavljanju in ohranjanju čim aktivnejšega življenja in pri reintegraciji v družbo.

S podporo ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti se je pet žrtev min – Mirko Zečević-Tadić, Dragan Janjić, Željko Volaš, Rihar Skopljak in Mirko Geljić – ter strokovnjak s področja minske problematike Ivo Marković iz Bosne in Hercegovine (BiH) povzpelo na Triglav. Pobudnik vzpona je Željko Volaš, nekdanji deminer, ki se je pri svojem delu poškodoval in ostal brez noge. S tem je izpolnil obljubo svojo mami in z novo, sodobnejšo protezo, ki jo je lani dobil na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, osvojil Triglav.

Prvi dan, 10. septembra, je skupina v jutranjih urah začela vzpon iz Krme proti Kredarici, kjer so imeli krajši postanek, in nadaljevala pot proti vrhu Triglava, ki so ga osvojili okrog 17.30. Prenočili so na Kredarici in se v dolino Krma vrnili naslednji dan, ko so obiskali še Slovenski planinski muzej. Turo so vodili predstavniki Planinske zveze Slovenije (PZS), spremljala sta jih tudi predstavnika Planinske zveze BiH Ermin Lipić in ITF Roman Turšič.

Željko Volaš se je ITF zahvalil za podporo pri vzponu, s katerim so želeli simbolično sporočiti odgovornim v regiji (in širše), da jo je treba očistiti min in da žrtvam min nudijo potrebno podporo. Zakaj Triglav? »Triglav je imel poseben pomen kot najvišji vrh že v nekdanji skupni Jugoslaviji, poleg tega ima ITF sedež v Sloveniji,« je pojasnil Volaš. Mirko Zečević-Tadić je poudaril, da invalidnost ni omejitev, da človek ne bi naredil nekaj, kar si zares želi. Še posebej, če gre za humanitarno akcijo, kakršna je bila njihova, s katero želijo nesebično pomagati tudi drugim. Sam je imel pa sploh še »dolg« do Triglava. Pred leti je že prišel do Kredarice, zdaj mu je uspelo priti na vrh. »Vsakič je naporno, ampak ta naš cilj, to naše sporočilo nas je gnalo naprej,« je dejal. Večina jih ima planinske izkušnje, neverjetno pohodniško kondicijo, jih je pohvalil Roman Turšič.

Generalni sekretar PZS Matej Planko je povzel, da je bila tura zelo uspešna in da so se v dolino vrnili zadovoljni. »Vsi, ki so se povzpeli, pa so pravi junaki, od katerih se lahko naučimo, kaj je mogoče doseči z voljo oziroma motivacijo, v tem so lahko naši vzorniki.«

Tomaž Lovrenčič, direktor ITF: »Pri reševanju minske problematike se naše delo ne konča, ko odstranimo mine. Naš fokus morajo ostati ljudje, za katere se zgodba včasih tudi nikoli ne zaključi. Ti ljudje imajo ogromno moči in volje, da živijo življenje in vsakodnevno premagujejo ovire, tudi takšne, s katerimi se nam večini k sreči nikoli ne bo treba spopasti ... Tudi ko bomo odstranili vse mine na svetu, bodo še vedno ostali ljudje in ključno je, da jim stopimo naproti in nikoli ne pozabimo nanje.«

ITF skupaj z žrtvami min opozarja na problematiko posledic vojn v BiH in v svetu, kjer je še okrog 15 odstotkov prebivalstva (pol milijona) ogroženo zaradi min. V BiH je bilo od začetka vojne 8.358 minskih nesreč, v katerih se je ponesrečilo 14 odstotkov otrok in sedem odstotkov žensk. Po končani vojni je bilo 1.758 minskih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 615 oseb. Med izvajanjem humanitarnega razminiranja v BiH se je zgodilo 123 delovnih nesreč, v katerih je umrlo 74 deminerjev. Lani so v BiH poročali o treh minskih nesrečah, v katerih je bila ubita ena oseba, tri osebe pa so bile ranjene. Za podporo žrtvam min na državni ravni primanjkuje podpornih programov in pravnih okvirov, zato je preživele žrtve min težko vključiti v razne državne pomoči za invalidne osebe. Ob tem manjkajo tudi podatki o preživelih žrtvah min, ki velikokrat živijo na robu družbe in revščine.