Letos sem dokončno dozorel

Tako svoj odličen nastop in deseto mesto na letošnji največji kolesarski dirki na svetu komentira Tadej Valjavec, ki priznava, da brez gorenjske trme in pomoči vseh, ki ga imajo radi, ne bi šlo.

Zgornja Besnica – Komaj je za 31-letnim Besničanom Tadejem Valjavcem tritedensko vrtenje pedal na največji kolesarski dirki na svetu, Tour de France, že pakira kovčke za nov pomemben nastop, ki ga že konec tedna čaka na olimpijskih igrah v Pekingu.

Dirka, kot je bila minula po Franciji, od športnikov ne zahteva le dobre telesne priprave, morda je celo pomembneje, kako se nanjo pripravite v mislih?

»V prejšnjih letih sem se precej pripravljal s pomočjo psihologov, v zadnjih letih pa se že tako dobro poznam in imam toliko izkušenj, da to ni več potrebno. Najbolj pomembno se mi zdi, da imaš doma vse urejeno in da se dobro razumeš z družino ter da na tako dolgo dirko, kot je Tour, prideš spočit. Moj način dirkanja je, da si vsak dan sproti ogledam etapo, ne pa da bi si traso ogledoval za teden ali več vnaprej. Če bi na primer po treh dneh začel gledati, kaj vse me še čaka, bi bilo res težko vzdržati. Že pred dirko sem si v glavi zadal, da bo to zadnja, ko bom res dal vse od sebe in priložnost sem želel izkoristiti ne le sto, ampak tisočodstotno. Tako nisem niti enkrat popustil in tega mi sedaj ni žal.«

Med tritedenskim naporom pa je treba biti pozoren na marsikaj, od hrane, do pravilne regeneracije in še česa. Kako vam uspeva?

»Tudi pri tem so seveda potrebne izkušnje, pa tudi sodelovanje z najboljšimi strokovnjaki. Tako je na primer pri hrani dobro vedeti, kaj potrebuješ. Veliko izbire pač ni, vsi pa vemo, da so »bencin« za kolesarje makaroni, riž, krompir, pa tudi meso. Vsega tega je treba zaužiti čim več. Pomembno je tudi, da se zavedaš, da imamo vsi kdaj slab dan. Tega seveda navzven ne smeš pokazati, sreča pa je, če slab dan pride na etapo, ki ni gorska, tako da izgubiš čim manj časa.«

Ravno gorske etape so vaša specialnost. Kako ste se počutili, ko ste bili na najtežji etapi na čelu kolone?

»Takrat o tem niti nisem razmišljal, saj sem bil stoodstotno osredotočen na pravilno dihanje, na vožnjo. Res pa je, da mi je letos prvo leto uspelo, da sem na dirki ubral svoj ritem tudi takrat, ko je bilo najtežje. Nisem se zaganjal za drugimi, nisem obupoval, ko so me prehitevali, ampak sem vztrajal v svojem ritmu in nisem popustil do cilja. Verjel sem vase in to me je pripeljalo do uspeha. Zato lahko rečem, da sem letos v kolesarstvu res dozorel.«

Ste po vseh naporih kaj shujšali?

»Res malo, zgolj pol kilograma. To pa je dober podatek in zame osebno potrdilo, da sem »narejen« za daljše dirke, saj je zelo malo kolesarjev, ki na koncu niso povsem izčrpani.«

Sedaj vas čaka nastop na olimpijskih igrah, kjer pa bo dirka enodnevna. Kako se vam bo v nekaj dneh uspelo spočiti in znova pripraviti za vrhunski nastop?

»Na enodnevni dirki se tekmuje čisto drugače, veliko bo odvisno tudi od sreče, čeprav je proga težka. Poleg tega je treba računati na težke vremenske pogoje, zamik časa. Vendar prav v najtežjih pogojih znam dobro dirkati, saj tukaj pride do izraza tudi moja gorenjska trma.«