Med gobarji so še vedno najbolj priljubljene lisičke (na sliki), jurčki in dežniki. / Foto: Bojan Arzenšek

Nabiramo le gobe, ki jih dobro poznamo

Gobe predstavljajo edinstveno gurmansko izkušnjo, zato pri njihovem nabiranju pogosto pretiravamo. Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj ob začetku gobarske sezone opozarja predvsem na strupenost gob, zato bodimo previdni in nabirajmo le tiste, ki jih dobro poznamo.

Kranj – V Sloveniji raste več kot tri tisoč različnih vrst gob, a kot pojasni Arzenšek, je od tega užitnih le osemdeset vrst. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se pred gobarjenjem dodobra seznanimo s posameznimi vrstami, predvsem s tem, katere so strupene in katere primerne za uživanje. »Če gobe ne poznamo, jo pustimo v gozdu. Držati se moramo osnovnih zakonskih pravil, vključno s pravilnim parkiranjem avtomobila v gozdu,« pojasnjuje Arzenšek in nadaljuje: »Zakon dovoljuje dva kilograma gob na dan na osebo oziroma eno gobo, ki je lahko tudi težja od dveh kilogramov. Če boste prekoračili dovoljeno težo in vas bo pri tem zalotil inšpektor, vam lahko predpiše dvesto ali več evrov kazni. A naj nas pri nabiranju ne omejuje le kazen, temveč predvsem občutek spoštovanja narave in njenih dobrin.«

Glavno obdobje jesenske rasti gob sledi večjim količinam padavin, povečani vlažnosti in ohladitvi, zato lahko po besedah Arzenška glede na vremensko napoved prihajajočih dni bujno rast gob pričakujemo v obdobju do 15. septembra. »Sezona gobarjenja običajno poteka od začetka septembra in vključno s prvo polovico oktobra. V višje ležečih predelih, kot na primer okolica Preddvora, Besnice, na Pokljuki in Jelovici, smo že zasledili večja najdišča gob. Tam gobe začnejo rasti petnajst dni prej. V nižinah so posamezne že pokukale na plano, a večjih najdišč še ni bilo.« Med gobarji so še vedno najbolj priljubljeni jurčki, lisičke in dežniki. »Lisička, ki po mojem mnenju sodi med najbolj okusne gobe, je poletna vrsta. To pomeni, da raste od začetka junija do sredine septembra. Letošnja sezona lisičk, ki se je sicer zaradi mrzlega maja začela neobetavno in z zamudo, se je kasneje izkazala za nadpovprečno.«

Za konec je Bojan Arzenšek še zaupal, da imajo gobe veliko vlaknin, zato pozitivno vplivajo na prebavo. »So tudi zelo vpojne in gob v načelu ne spiramo z vodo, saj bi se tako napojile z vodo in izgubile okus. Goba mora biti po zakonu na mehanski način z nožem grobo očiščena že v gozdu,« je sklenil Arzenšek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 15. januar 2019 / 11:14

Vrtec kot podaljšek doma

Štiri mame so v hiši v Britofu zasnovale vrtčevsko in šolsko skupino, v kateri otroke vzgajajo in poučujejo po principih pedagogike montessori.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...