Med gobarji so še vedno najbolj priljubljene lisičke (na sliki), jurčki in dežniki. / Foto: Bojan Arzenšek

Nabiramo le gobe, ki jih dobro poznamo

Gobe predstavljajo edinstveno gurmansko izkušnjo, zato pri njihovem nabiranju pogosto pretiravamo. Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj ob začetku gobarske sezone opozarja predvsem na strupenost gob, zato bodimo previdni in nabirajmo le tiste, ki jih dobro poznamo.

Kranj – V Sloveniji raste več kot tri tisoč različnih vrst gob, a kot pojasni Arzenšek, je od tega užitnih le osemdeset vrst. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se pred gobarjenjem dodobra seznanimo s posameznimi vrstami, predvsem s tem, katere so strupene in katere primerne za uživanje. »Če gobe ne poznamo, jo pustimo v gozdu. Držati se moramo osnovnih zakonskih pravil, vključno s pravilnim parkiranjem avtomobila v gozdu,« pojasnjuje Arzenšek in nadaljuje: »Zakon dovoljuje dva kilograma gob na dan na osebo oziroma eno gobo, ki je lahko tudi težja od dveh kilogramov. Če boste prekoračili dovoljeno težo in vas bo pri tem zalotil inšpektor, vam lahko predpiše dvesto ali več evrov kazni. A naj nas pri nabiranju ne omejuje le kazen, temveč predvsem občutek spoštovanja narave in njenih dobrin.«

Glavno obdobje jesenske rasti gob sledi večjim količinam padavin, povečani vlažnosti in ohladitvi, zato lahko po besedah Arzenška glede na vremensko napoved prihajajočih dni bujno rast gob pričakujemo v obdobju do 15. septembra. »Sezona gobarjenja običajno poteka od začetka septembra in vključno s prvo polovico oktobra. V višje ležečih predelih, kot na primer okolica Preddvora, Besnice, na Pokljuki in Jelovici, smo že zasledili večja najdišča gob. Tam gobe začnejo rasti petnajst dni prej. V nižinah so posamezne že pokukale na plano, a večjih najdišč še ni bilo.« Med gobarji so še vedno najbolj priljubljeni jurčki, lisičke in dežniki. »Lisička, ki po mojem mnenju sodi med najbolj okusne gobe, je poletna vrsta. To pomeni, da raste od začetka junija do sredine septembra. Letošnja sezona lisičk, ki se je sicer zaradi mrzlega maja začela neobetavno in z zamudo, se je kasneje izkazala za nadpovprečno.«

Za konec je Bojan Arzenšek še zaupal, da imajo gobe veliko vlaknin, zato pozitivno vplivajo na prebavo. »So tudi zelo vpojne in gob v načelu ne spiramo z vodo, saj bi se tako napojile z vodo in izgubile okus. Goba mora biti po zakonu na mehanski način z nožem grobo očiščena že v gozdu,« je sklenil Arzenšek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / sobota, 8. september 2007 / 07:00

Odobrili denar za obnovo Tržiča

Obnova ulic v starem mestnem jedru Tržiča bo stala 1,33 milijona evrov. Država bo občini prispevala 942 tisoč evrov z razpisa za regionalne razvojne programe.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Prvič Grumova nagrajenka

Nagrado Slavka Gruma je prejela igralka in dramatičarka Dragica Potočnjak, najboljša predstava po izboru občinstva in žirije je komorna opera Mnemosyne v produkciji Gledališča Glej.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Pokal Vitranc: konec dober, vse dobro

Kljub mili zimi je organizatorjem uspelo izpeljati dve vrhunski tekmi. Bogat tudi spremljevalni program s Tekmo legend in Eksplozijo zabave.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Praznik pod Poncami

V Planici znova na tisoče ljudi. Stojnice dobro obiskane. Komunalni delavci poskrbeli za parkirišča. Spremljajoča prireditev Špas na vas` v Kranjski Gori

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Učenci med babicami in dedki

V okviru projekta Mladi razveseljujemo starejše so kranjskogorski in mojstranski učenci začeli obiskovati oskrbovance Doma dr. Franceta Berglja na Jesenicah.

Splošno / sreda, 4. april 2007 / 07:00

Spretne roke žena in deklet

Pridne žene in dekleta so v Podkorenu in Ratečah na ogled postavile čudovita ročna dela.