Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar / Foto: Gorazd Kavčič

Ocene najpomembnejši vir stisk

O doživljanju in znakih stresa pri osnovnošolcih sta na podlagi rezultatov iz svoje raziskave na konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu spregovorila dr. Tanja Rupnik Vec in dr. Branko Slivar.

Otroci, ki se čutijo močno obremenjene, večkrat verjamejo, da je njihov dosežek odvisen od sreče ali drugih zunanjih okoliščin, je razložila Tanja Rupnik Vec, zato je po njenih besedah otroke treba spodbujati, da se naučijo prevzeti odgovornost za svoje dosežke.

V preteklem šolskem letu se je veliko govorilo o stresu, ki naj bi mu bili izpostavljeni slovenski šolarji, in njihovi pretirani obremenjenosti s šolskim delom. A raziskava, ki so jo opravili na republiškem zavodu za šolstvo, temu ni pritrdila.

»Stres je v šoli ves čas prisoten, saj je to normalen odziv v nekaterih situacijah. Res pa je, da se v zadnjem času o tem več govori, ker se preveč poudarjajo določene resne težave in se posplošujejo,« ugotavlja Branko Slivar, soavtor raziskave Doživljanje in znaki stresa pri učenkah in učencih v 6. in 8. razredu osnovne šole. Skupaj s Tanjo Rupnik Vec sta v raziskavi, ki je zajela 8316 učencev iz 269 osnovnih šol, ugotavljala, ali so slovenski učenci preobremenjeni in ali je šola prezahtevna. Med drugim so raziskovali, kako močni so subjektivni občutki obremenjenosti oziroma stresa pri šestošolcih in osmošolcih, kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni stresorjem, kako pogosto doživljajo znake stresa in v čem se učenci, ki doživljajo močnejši stres, razlikujejo od učencev, ki doživljajo zgolj šibek stres. Izkazalo se je, da učenci v povprečju šolo doživljajo manj stresno, kot bi pričakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namreč njihovo doživljanje stresa v povprečju doseglo 37,5 točke, pri čemer je bila srednja stopnja stresa določena pri 45 točkah. »Določena stopnja stresa je v šoli običajna, saj je povsem normalen odziv, da je otroke pred recimo kontrolnimi nalogami strah oziroma jih skrbi. A če to pretirano poudarjamo in se začne o tem govoriti tudi v javnosti, dobimo občutek, da je ves šolski sistem prežet s tem,« opozarja Branko Slivar. Obstaja pa določen odstotek otrok, ki močneje doživljajo stres. »V naši raziskavi je bilo takih otrok okrog 17 odstotkov in tem bi bilo treba posvetiti posebno pozornost,« je poudaril Slivar. Kot je pojasnil, največji vir stresa za učence predstavljata ocenjevanje in veliko število predmetov na dan, medtem ko pričakovanja staršev, odnosi s sošolci in učitelji ter dejavnosti zunaj šole za učence ne predstavljajo pomembnega vira stresa. »Ocene so pritisk in najpomembnejši vir vseh stisk v naši šoli,« je ob tem poudarila tudi Tanja Rupnik Vec in razložila, da je med učenci, ki doživljajo močnejši stres, in učenci, ki doživljajo zgolj šibek stres, razlika v ocenah – učno uspešni učenci so manj obremenjeni in manj doživljajo stres v šoli. »Predvsem pa otroci, ki se čutijo močno obremenjene, večkrat verjamejo, da je njihov dosežek odvisen od sreče ali drugih zunanjih okoliščin,« je razložila Tanja Rupnik Vec, zato je po njenih besedah otroke treba spodbujati, da se naučijo prevzeti odgovornost za svoje dosežke. »Morajo se zavedati, da je učni rezultat odvisen od tega, koliko truda vložiš. Tako učni dosežek postane bolj obvladljiv.« Prepričana je tudi, da bi morali odkriti, kateri učenci sodijo med omenjenih 17 odstotkov najbolj obremenjenih, in pri vsakem konkretnem učencu raziskati vir stresa. Šele na podlagi tega bi potem lahko sprejeli specifične ukrepe za zmanjšanje stresa, saj se lahko dejavniki stresa od otroka do otroka močno razlikujejo.

Raziskava je tako po besedah Branka Slivarja potrdila, da stres ni tako alarmanten, kot se je predstavljalo v laični javnosti. »Tudi za tistih 17 odstotkov otrok, ki doživljajo močan stres, pa imamo na voljo določene ukrepe, s katerimi lahko umirimo stres, recimo z drugačno organizacijo dela ali uvajanjem formativnega spremljanja učencev,« je še dejal Slivar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 4. maj 2016 / 14:55

Vse poti vodijo v Rim

Verjamem, da ste že bili v Rimu. Starejši vedo povedati, da moraš v Rim večkrat, saj v enem obisku ne moreš obiskati vsega, kar se videti da, predvsem ga ne moreš doživeti. Na pot smo se podali s s...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:22

Maturitetni esej posvečen Cankarju

Pred začetkom novega šolskega leta je publicist in slovenist Aljoša Harlamov v Sokolskem domu v okviru Bralnice prihodnjim maturantom na izviren način predstavil literarna dela maturitetnega izpita za...

Naklo / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:21

Invazija koloradskih hroščev

Bralka je opozorila na invazijo koloradskih hroščev, kakršne na vasi še ni doživela. Pojavili so se na Gorenjski cesti in Pokopališki poti v Naklem, hrošči lezejo po fasadah, travi, tlakovcih, spomeni...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:19

Terme Snovik bodo še širili

Te dni je minilo petindvajset let od postavitve prvega pilotnega bazena s termalno vodo, ki izvira v vasici Vaseno v neposredni bližini Term Snovik. Prvotna ideja domačinov, ki so jo številni pospremi...

GG Plus / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:15

Svetovna podprvakinja z Golnika

Mia Krampl je športno plezanje začela trenirati pri šestih letih. Sledila je svojemu bratu. Devetnajstletnica z Golnika je v letošnji sezoni prvič stopila na stopničke na tekmi svetovnega pokala, svoj...

Kronika / ponedeljek, 2. september 2019 / 21:11

O poravnavi še občinski svet

Družina Bremec in Občina Bohinj sta se pripravljeni poravnati v tožbi zaradi plazu, ki je leta 2008 Bremčevim odnesel hišo. Znesek poravnave naj bi bil bistveno nižji od zahtevane odškodnine.