Maturitetni esej posvečen Cankarju
Pred začetkom novega šolskega leta je publicist in slovenist Aljoša Harlamov v Sokolskem domu v okviru Bralnice prihodnjim maturantom na izviren način predstavil literarna dela maturitetnega izpita za slovenščino 2020: Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci avtorja Ivana Cankarja.
Dela Ivana Cankarja so za sodobnega bralca še vedno zanimiva, saj je njihova vsebina prav tako aktualna kot pred stotimi leti, ko so bila napisana. Kot pravi Aljoša Harlamov, je Cankar pisal na univerzalen način in ravno to daje njegovi literaturi presežno vrednost. »Dela so napisana zelo konkretno in resda popisujejo slovenske razmere, a v svojem bistvu univerzalno nagovarja vsakega bralca. Ni zadev le slovenskega značaja, kot mu radi pripisujejo, ujel je značaj človeštva, vseh ljudi,« je pojasnil Harlamov in dodal, da je Cankar pisal z udarno umetniško besedo, obarvano z duhovitostjo in izredno natančnostjo popisovanja človeških značajev.
Literarna dela maturitetnega izpita za slovenščino 2020 – vsa štiri dramska dela – zastavljajo temeljna vprašanja in zahtevajo razmislek o družbeni atmosferi. »Dela jim bodo odstrla vpogled v aktualno politično stanje, ki je enako kot pred stotimi leti. Prepričan sem, da mlade veliko bolj in vedno bolj zanima politika. Pri teh letih so že dovolj zreli in politično aktivni, da bodo drame vzbudile njihovo radovednost,« meni Harlamov, ki je na kratko pojasnil vsebino in bistvo vseh štirih maturitetnih del. »Hlapci v prvi vrsti prikazujejo odnos ljudi do volitev. Vidno je, da imamo danes še vedno enako mnenje o volitvah in demokratičnem sistemu kot v Cankarjevem času,« pripoveduje in nadaljuje: »Zasledimo fraze kot ''ne bom šel volit, ker so vsi enaki''; ''moj glas nič ne pomeni''; ''saj vem, kdo bo zmagal''. Priča smo množici, ki pravi, da se nič ne da spremeniti, in po Cankarjevem mnenju sta ravno brezbrižnost volivcev do volitev in dejstvo, da enostavno ne gredo volit, popolnoma nesprejemljiva.« Na drugi strani drama Za narodov blagor, ki je izmed četverice najdaljše delo, popisuje stanje, ko se ljudstvo odloči, da želi sodelovati pri političnih odločitvah. »Tedaj pride do revolucionarnega stanja, saj se politiki ustrašijo,« pojasni Harlamov in nadaljuje, da kriminalna drama Kralj na Betajnovi opisuje bogataša, ki s sumljivimi posli pridobi denar. »Ker mu to ni dovolj, hoče še ugled in oblast, želi si, da bi ga imeli radi. Podobno zgodbo zasledimo pri današnjih županih,« pravi Harlamov. Pohujšanje v dolini šentflorjanski je bilo v nasprotju s prej omenjenimi deli napisano iz odpora do odnosa, ki ga je imela vladajoča družba do umetnosti in svobodnega izražanja. »Gre za Cankarjev odgovor na dejstvo, da njegovih dram v Ljubljani niso želeli uprizarjati, saj so mu očitali, da deluje pod vplivom tujih škodljivih idej ter da želi pohujšati mladino.«
Ivan Cankar, ki velja za prvega slovenskega poklicnega pisatelja, ki se je s pisanjem preživljal, in prvega pisatelja, ki je poznal evropske tokove ter jih vnašal v slovensko literaturo, je po besedah Aljoše Harlamova stavil na izobrazbo. »Verjel je, da so ljudje dobri, le izobraziti jih je treba. Tako bodo lahko končno videli prek politične farse in naredili tisto, kar je prav – vzeti oblast v svoje roke,« je pojasnil Cankarjev poznavalec, ki verjame, da prava knjiga ob pravem času zmore naučiti moralnih vrednot.
Za konec je sogovornik še pojasnil, kako napisati dober esej na maturi. »Bodočim maturantom svetujem, naj se držijo navodil, saj če izpolniš vse zahteve, po navadi dobiš dobro oceno. Ta togost in strogost je lahko problematična, saj ne dovoljuje svobodnega mišljenja, razpravljanja ali lastne interpretacije. Sam sem to zagato rešil tako, da sem v prvem odstavku zapisal vsa pričakovanja, potem sem si dovolil razviti svojo misel in jo v nadaljevanju potrditi s konkretnimi primeri. Knjiga ne nazadnje nagovori vsakega bralca posebej in različne interpretacije jo samo še dodatno bogatijo,« je sklenil Aljoša Harlamov.