Svetovna podprvakinja z Golnika

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 2. september 2019 / 20:15

Mia Krampl je športno plezanje začela trenirati pri šestih letih. Sledila je svojemu bratu. Devetnajstletnica z Golnika je v letošnji sezoni prvič stopila na stopničke na tekmi svetovnega pokala, svoj največji uspeh pa je dosegla na svetovnem prvenstvu. Postala je svetovna podprvakinja v težavnosti.

S tremi zlatimi medaljami in eno srebrno je bila slovenska reprezentanca v športnem plezanju na letošnjem svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju na Japonskem najuspešnejša, najboljša na svetu. Trikrat je zmagala Janja Garnbret (Šaleški AO), ki je bila na vrhu v balvanskem plezanju, težavnosti in kombinaciji, srebrno medaljo v težavnosti pa je osvojila Mia Krampl. Članica AO PD Kranj, ki prihaja z Golnika, je s tem dosegla svoj največji uspeh v plezalni karieri. V letošnji sezoni je sredi maja v Münchnu v Nemčiji prvič v karieri na tekmah svetovnega pokala stopila tudi na stopničke. Tretja je bila v balvanih. Pogovarjali sva se minuli petek, na dan vrnitve s prvenstva na Japonskem v domovino.

Okrog vratu imate srebrno medaljo. Zagotovo izjemen občutek?

Počutim se odlično. Bolje kot to nekako ne bi moglo biti. Že lani sem na svetovnem prvenstvu prišla v finale in upala sem, da bom ta uspeh ponovila tudi letos. Ne le da sem ga ponovila, še celo presegla sem ga, tako da sem s tem rezultatom zelo zadovoljna. Še vedno nisem povsem dojela, kaj mi je uspelo. Po tekmi se je še veliko dogajalo: nadaljnja tekmovanja, navijanje za fante, pot domov ... Nekako sploh še nisem imela časa za podoživljanje tega uspeha. To še pride, verjetno tudi po čustveni plati.

V javnosti niste tako znani, kot je na primer Janja Garnbret. Kdo je Mia Krampl – poleg tega, da je športna plezalka?

Res je. Medijsko še nisem tako prepoznavna. Mia Krampl je trenutno običajno 19-letno dekle. To je to.

Verjetno ob vseh treningih vseeno ne živite takšnega življenja kot večina vaših vrstnic?

Veliko časa posvetim športu in treningom, tako da res nimam veliko časa še za kaj drugega. Pomembno se mi zdi, da delaš tisto, v čemer uživaš. Jaz sem to našla v plezanju. Tudi če delam samo to, mi je odlično.

Vaši plezalni začetki?

Plezanje je bila moja prva športna izbira – pri šestih letih. Najprej je začel plezati starejši brat in poskusila sem še jaz. Bilo je kar zabavno in začela sem trenirati. Sprva je bilo vse bolj kot igra, hobi, nato je šlo vse v smeri bolj profesionalnega ukvarjanja s športnim plezanjem, tekmovati sem začela tudi na mednarodnih tekmah, najprej na mladinskih, nato na članskih. Sedaj sem tukaj.

Se še spomnite prve medalje?

Spomnim se prve mednarodne medalje, ki sem jo osvojila v Imstu v Avstriji na mladinski tekmi. To je bilo leta 2015. Ta bronasta medalja je bila nekako prelomnica v moji karieri. Je le prva mednarodna in še dolgo se je bom spominjala.

Jih imate shranjene na kakšnem posebnem mestu?

V svoji sobi imam vitrino, v kateri imam shranjene vse medalje, še tiste s samih začetkov.

Tale z Japonskega ima verjetno posebno mesto?

Res je. Je moj največji uspeh doslej. Seveda sem sanjala, da bi na svetovnem prvenstvu stopila na stopničke, nisem pa si upala tega zadati za cilj. Dokazala sem, da je res vse mogoče. Tale medalja bo imela posebno mesto. Je kar velika prelomnica.

Kje vidite največji napredek v letošnji sezoni?

Že lani mi je na tekmah svetovnega pokala uspelo nekajkrat priti v finale in dokazati, da je to mogoče. V letošnji sezoni je bil cilj priti še višje. To mi je uspelo. Osvojila sem prvo medaljo na tekmah svetovnega pokala, bron v balvanih, in na najpomembnejši tekmi sezone, na svetovnem prvenstvu, še srebro v težavnosti. Upala sem na finale in tam odplezati po svojih najboljših močeh. Medalje res nisem pričakovala.

Slišati je bilo, da ste zelo vzdržljivi, da pa se boste še morali posvetiti tehniki. To drži?

To kar drži in se še bolj pozna pri balvanskem plezanju. S tehniko se bom v prihodnje morala še veliko ukvarjati.

Breme velikih tekem vam očitno ne povzroča težav?

Da na velikih tekmah nisi nervozen, je za končni uspeh res zelo pomembno. Že od nekdaj nisem imela težav z najpomembnejšimi tekmami in tudi na Japonskem nisem bila nič bolj nervozna kot na drugih tekmah. Plezala sem sproščeno, uživala v smeri. Ker je to najpomembnejša tekma v sezoni, sem vedela, da je najpomembneje uživati, če dobiš priložnost plezati v finalu. Rezultat je posledica tega. Vse se mi je dobro izšlo.

Kako ste spremljali finale? V steno ste se podali kot četrti iz polfinala in po uspešnem nastopu čakali na mestu vodilne ...

Bilo je kar stresno. Ko sem padla s stene, še nisem vedela, da sem trenutno vodilna. Težko je bilo gledati vse naslednje plezalke. Med njimi sta bili tudi Janja Garnbret in Vita Lukan, za kateri sem seveda želela le vse najboljše. Pred tremi leti smo bile skupaj na stopničkah že na mladinskem svetovnem prvenstvu. Ko sem bila v vodstvu, sem podoživljala tudi te trenutke in upala, da nam tudi tokrat uspe in da smo znova vse tri na stopničkah. Skoraj nam je uspelo. Morda nam bo prihodnjič.

Ko je bila kot zadnja v steni Janja, ste imeli v mislih srebro ali zlato?

Pričakovala sem, da me bo Janja kot zadnja tekmovalka premagala, in to se je tudi zgodilo. Zelo sem vesela. To je šport. Naj zmaga najboljši. Če je to še tvoja prijateljica, je še toliko bolje.

Kaj slovenske plezalke dela tako izjemne, da ste pogosto najboljše v kompletu?

Verjetno to, da velikokrat treniramo skupaj. Prednost Slovenije je, da je majhna, da imamo možnost imeti več reprezentančnih treningov kot kakšne druge reprezentance. Janjo spremljamo, dobro pleza in tudi to nas žene naprej. Je velik vzor in navdih vsem drugim.

Je pa težko priti v dobi Janje Garnbret na prvo stopničko?

Res je, zato sem še toliko bolj vesela za to drugo mesto. Prva mesta so običajno že vnaprej oddana. Morda se bo v prihodnosti to še spremenilo.

V čem je toliko boljša?

Težko bi podala oceno, zakaj konkretno je boljša od drugih. Janja je Janja. Takšnih plezalk verjetno še dolgo časa ne bo.

Vsak ima svoj način plezanja. Verjetno ne gre, da bi jo kar posnemali?

Ne moreš je povsem posnemati. Plezanje je individualni šport, v katerem se sam premikaš v steni, ideje za določene gibe pa lahko dobiš tudi od drugih.

Kaj je tisto, česar ste se ob vrnitvi domov najbolj razveselili?

Najbolj čakam na srečanje z družino, da končno lahko še z njimi podoživim te trenutke. To je tisto, kar si trenutno najbolj želim.

Kdaj bo naslednji trening?

Sedaj imam nekaj dni premora. Naslednji trening bo čez štiri, pet dni. In nato na polno naprej.

Za kakšen krajši skok na morje sedaj še ne bo časa?

Za dopust poleti nikoli nimam časa. Plezalci imamo prosto decembra in takrat bo čas tudi za to.

Bliža se tekma svetovnega pokala v Kranju, ki bo konec septembra. Je za vas poseben izziv?

Se je že veselim. Kranj je skoraj moj domači kraj. Domači navijači so nekaj posebnega. V Kranju se želim končno enkrat uvrstiti v finale ali še kam višje.

Novembra pa bo kvalifikacijska tekma za olimpijske igre.

Olimpijske igre so velika želja vsakega športnika, tudi mene. Si pa o tem ne upam preveč sanjati, da me ne bi to potem pokopalo. V Toulousu v Franciji bo nova priložnost. Z osvojeno medaljo sem dobila še dodatni zagon.

Končali ste srednjo šolo. Se boste vpisali na fakulteto?

Zaključila sem Gimnazijo Kranj, za naprej pa še nisem odločena. Razmišljam tudi o tem, da bi vzela leto dni premora in se v tem času posvetila samo plezanju.