Krvna skupina 0+, trideset litrov

Rina Klinar je v skoraj štiridesetih letih krvodajalstva kri darovala kar enainsedemdesetkrat. Nekdanja direktorica Radia Triglav in bivša ministrica je danes dejavna upokojenka, ki še vedno spremlja medije, njena prva ljubezen pa ostaja radio.

»Kri sem darovala 71-krat, nazadnje 19. decembra 2017. To je bilo le dan pred mojim 65. rojstnim dnem. Petinšestdeset let je namreč pri ženskah najvišja starost, do katere se še lahko daruje kri,« pripoveduje Rina Klinar iz Plavškega Rovta, ki je kot krvodajalka z največ darovanimi enotami krvi nedavno prejela priznanje Območnega združenja Rdečega križa Jesenice.

Kar med službo skočili darovat kri

Dobro se spominja tudi svoje prve krvodajalske akcije 13. septembra 1978. Takrat je bila stara 26 let, delala je na Radiu Triglav in skupaj z novinarskim kolegom Jankom Rabičem in Štefko Ferbežar, ki je delala na kulturni skupnosti, so kar med službo skočili darovat kri. Krvodajalske akcije so takrat potekale v Delavskem domu pri Jelenu, kasneje tudi v TVD Partizanu pa v gasilskem domu na Senožetih ... Kasneje je transfuzijski oddelek zaživel v jeseniški bolnišnici, kjer deluje tudi danes. Klinarjeva pripoveduje, da je vsako leto darovala trikrat, kar je tudi največje dovoljeno število pri ženskah (moški jo lahko darujejo štirikrat na leto). Vsako leto si je že na začetku leta pripravila načrt, v katerih mesecih se bo udeležila akcije. »Denimo aprila, septembra in decembra. Ali pa januarja, maja in septembra. Zame je bil to vselej lep, prijeten dogodek. In zanimivo, prav nikoli se nisem počutila slabo, nikoli nisem bila utrujena, nasprotno, zdelo se mi je, da se po darovanju krvi počutim odlično!« Tudi zato ni nikoli izkoristila prostega dne v službi, se je pa vedno držala pravila, da je ob darovanju krvi treba veliko piti. Tako je vselej popila vse, kar so ji ponudili: vodo, čaj in kavo. Kot pravi, je ena od pozitivnih stvari krvodajalstva tudi ta, da ti pred tem opravijo mini zdravniški pregled, saj ti izmerijo krvni tlak, vrednost hemoglobina. »Za povrh pa dobiš še prost dan in malico, kar je posebej pomembno tukaj na Gorenjskem,« pravi v smehu. Kot dodaja, razume posameznike, ki krvi ne morejo darovati zaradi bolezni, nekateri tudi iz strahu pred iglami. A prepričana je, da bi vsakdo, ki ima to možnost, lahko pomagal sočloveku na ta način.

Kri bi z veseljem še darovala

Klinarjevo posebej veseli, da se za krvodajalstvo odločajo mladi, na Jesenicah tako krvodajalske akcije organizirajo tako na Gimnaziji Jesenice kot v Srednji šoli Jesenice in na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Obenem pa meni, da bi najvišjo starostno mejo za krvodajalce s sedanjih 65 let lahko nekoliko dvignili; življenjska doba se podaljšuje in v nekaterih državah je ta meja že postavljena na sedemdeset let. »Tudi sama bi z veseljem še darovala kri, saj se odlično počutim!« dodaja sogovornica, ki je na Jesenicah sicer poznana kot dolgoletna direktorica Radia Triglav. Slabi dve leti (v obdobju 1995-1996) je bila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve, kar je bila po njenih besedah odlična izkušnja, na Jesenicah pa je med drugim vodila skupno strokovno službo (SIS) in bila tudi predsednica jeseniškega izvršnega sveta.

Radio: prva in zadnja ljubezen

A prva in zadnja ljubezen je vendarle ostal radio. Potem ko je diplomirala na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, na kratko FSPN, je prvo službo leta 1975 dobila prav na Radiu Triglav, kjer je sicer delala že kot študentka. Kot direktorica se je na radio vrnila leta 1997 in tam ostala do uradne upokojitve leta 2012 oziroma še dve leti dlje.

Vmes je opravila tudi magisterij na temo neprofitnega menedžmenta in prepotovala dobršen del sveta. Bila je na Kitajskem, Japonskem, v Singapurju, Avstraliji, Južni Ameriki, na Švedskem, nedavno na družinskem srečanju v ZDA ... Dejavna je pri združenju Europa Donna, pri območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo, je tudi članica nadzornega odbora Občine Jesenice.

Še vedno pa spremlja tudi medije, je tudi članica sveta za radiodifuzijo, ob tem pa kritično razmišlja o vplivu sodobnih medijev na mlade, opozarja na pomen medijske vzgoje in na nujnost dostojnosti javne besede.

Spremlja televizijo, veliko bere, predvsem pa ves čas – posluša radio. Ne le Radio Triglav, temveč tudi ostale radijske postaje.

»Zjutraj, ko vstanem, najprej prižgem radio. Ta navada mi je ostala še iz otroštva, ko je bil radio zame okno v svet ... In kadar se peljem v druge dele Slovenije, v avtu nenehno preklapljam, poslušam različne lokalne radijske postaje, Radio Slovenija 1, 2 in 3, tudi Ognjišče. Zanima me glasbeni izbor, izbor novic, kakšen govor uporabljajo ... To je pač moja profesionalna deformacija ...«