Čokoladna zemlja

Čokoladna zemlja

V Janezovi restavraciji je bilo v dopoldanskih urah živahno: pripravljali so se za snemanje, ljudje bi kaj malega pojedli, chef je ravno prišel iz tržnice, nasmejan kot vedno.

Janez, Đoni ali kar enostavno JB - kakor kličejo enega starejših in bolj prepoznavnih slovenskih chefov, Janeza Bratovža, ki je po rodu sicer Gorenjec, kuha pa v slovenski prestolnici - pove, da za božič on kuha doma. V gostinstvu je pač tako, da so najboljši odsotni še več, vse leto in ne glede na to, ali je ali ni kakšen poseben praznik. In božič je dan, ko je zbrana vsa družina. Tokrat se je odločil za malce poseben, marsikomu se bo zdelo celo nenavaden božični meni na domači mizi - za suši. Ideja pa se mu je porodila, ko je dobil pred časom naročilo za suši catering in zadeva je v končnem presenetljivo uspela.

Silvestrsko večerjo sicer še kreira, v isti sapi pa že na glas razmišlja o treh zanimivih krožnikih: morskem, mesnem in sladici; škampi, priželjc in nova pogruntavščina, ki jo je poimenoval 'čokoladna zemlja'. Škampe je zavil v rezance, in najprej dodal omako iz ostrig. »Na krožniku je še kakijeva omaka. Gre za kombinacijo dveh hladnih omak in toplih škampov. Zraven pa prija kakšno lahko belo vino.«

Glavna jed je lahko recimo še ena predjed, sploh če gre za močno jed. Tako Janez nadaljuje zgodbo drugega krožnika, kje igra glavno vlogo telečji priželjc. »Kuham ga v soljenem mleku, kakšnih 35 minut, recimo. Potem ga očistim vseh mrenic, žilic; sesekljam, solim, popram, dodam malo masla in dobim maso, iz katere oblikujem kroglice. Zavijem jih v svinjsko mrežico in dam v pečico. Zraven postrežem krompirjev pire, ki pa je narejen po načelu: kolikor krompirja, toliko 'putra' in čisto malo mleka. Dobimo zelo nežen, fin pire. Del krožnika je tudi korenje. Skuham ga v slani vodi, namočim želatino, potem ga zmiksam z res malo vode, dodam želatino in kombinacijo ohladim. Najbolj zanimiva pa je omaka za priželjc. Osnova je telečja, vendar za njeno pripravo res potrebuješ potrpljenje in čas. Na deciliter te dodam ekspres kavo in malo črne čokolade, zmes postane gosta in to potem polijem po priželjcu. Zanimivo pa je, da ko jed okušaš, najprej začutiš kavo, nato čokolado in na koncu šele meso. Zelo lepo gre zraven kakšno močno rdeče vino. Batičev angel, recimo.«

Brez 'cukra' seveda pri takšnih in drugačnih večerjah ne gre. In tokrat je Janez 'scumpral' nekaj novega. Preprosto je novo sladico poimenoval kar 'zemlja'. Uporabil je različen sladkor, ki ga je z malo vode segreval ravno do meje, ko še ne porjavi, potem dodal temno čokolado in vse skupaj premešal. Končni izdelek je resnično izgledal kot prst - kolegica bi rekla, da je sladkor oblekel v čokolado. Na krožniku potem 'prsti' dela družbo še pečen pomarančni biskvit, ki je narejen brez moke, z mletimi mandlji. »Pomaranče z lupino vred počasi kuham v vodi kako uro. Malo sladkam, na koncu pa vse zmešam, dodam jajca, mandljevo moko in spečem.« Temu sledi naslednji okusni dodatek: »Jagode na hitro malo pokuham - le toliko, da jih dobi temperatura - z malo sladkorja in cointreaua, francoskega pomarančnega likerja.«

In še ni konec. »Kuhan močan črni čaj zmešam skupaj za mascarponejem ter tako dobim kremo, ki ima okus po črnem čaju. Sledi še mandarinin žele - spet skuham cele mandarine, kar pomeni, da morajo biti bio. Skupaj s kožo jih potem zmešam s posebnim mešalnikom, ki segreva, in dodam želatino iz alg agar agar.« Sledijo še detajl, ki spominja na karamelizirano čipko, pa še kakšen dodatek po želji. Mogoče maline, borovnice … Sliši se veliko, a v resnici gre za sladico velikosti dolžine dveh kazalcev, je pa okus precej kompleksen, kar lahko pomeni konkreten zaključek krajšega silvestrskega obeda. Ženske bi na prvo žogo za zraven izbrale sladko vino, vendar zaradi arom prija bolj polsladko. Preveč 'cukra' na kupu pač ne gre vedno.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 3. februar 2017 / 12:59

Včasih je treba klicati ministra

Gospodarska diplomacija ne pomaga samo odpirati tujih trgov, ampak podjetjem tudi reševati nastale probleme. »Včasih je treba poklicati tudi kakšnega ministra,« pravi zunanji minister Karl Erjavec.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 1. avgust 2017 / 17:57

Bodi član družine, in ne turist

Konec minulega tedna se je v Kranju zadrževal devetnajstletni turški študent kulinarike Tuna Yurdakul iz Izmira, ki je v Slovenijo prišel v okviru mednarodne izmenjave mladih v organizaciji mednarodne...

Razvedrilo / torek, 1. avgust 2017 / 16:33

Temačne festivalske počitnice v Tolminu

Nad Tolmin se je že štirinajsto leto zapored zgrnila horda črnine. Metalci iz cele Evrope in še dlje so prišli na teden mile narave ter agresivne glasbe – na festival MetalDays.

Kronika / torek, 1. avgust 2017 / 16:29

Telefon moti voznike

Tudi nevroznanstveniki so s poskusom dokazali, da uporaba mobilnega telefona med vožnjo povečuje verjetnost za kritične napake voznikov. Se obeta strožja kazen za tovrstni prekršek?

Šport / torek, 1. avgust 2017 / 16:28

Spektakel na mivki

Kranj – S finalnima obračunoma se je v soboto zvečer zaključilo letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki. Na ploščadi pred kranjsko občino sta se naslova prvakinj v ženski konkurenci veselili...

Bohinj / torek, 1. avgust 2017 / 16:24

Išče resnico in pravico

Jeseni bo minilo štiri leta, kar je padla brunarica Darka Kuzmiča v Bohinju, izvršbo za stroške rušenja, ki mu jih je naložila inšpekcija, čeprav je bil objekt v lasti države, so zaradi njegovega soci...