S pokrajinami do skladnega razvoja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 25. avgust 2019 / 11:39

Pokrajine so nujno potrebne za funkcionalno in fiskalno decentralizacijo države, meni Rok Šimenc, direktor BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske.

Kranj – »Vesel sem, da so se ponovno obudile aktivnosti, vezane na ustanovitev pokrajin oz. regionalizacijo Slovenije. Pokrajine so iz praks večine držav Evropske unije nujno potrebne tako zaradi funkcionalne kot tudi fiskalne decentralizacije države. S tem bi tudi lažje zagotavljali skladen regionalni razvoj, ki je opredeljen tudi zakonsko. Preskok z nivoja države na občinsko raven je prevelik in vodi tudi v manjše regionalno povezovanje, kar ima gotovo za posledico tudi slabši regionalni razvoj in ne nazadnje visoke stroške občin, ko vsaka želi zagotoviti 100-odstotni servis za svoje občane,« se je na nov poskus razdelitve Slovenije na pokrajine odzval Rok Šimenc, direktor BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske.

»Žal regionalne razvojne agencije kot trenutno edine strokovne inštitucije, ki se tudi v skladu z zakonom ukvarjamo z regionalnim razvojem, v pripravo zakonodaje niso bile vključene, prav tako ne Kohezijski regiji, ki sta edini uradni regiji v Sloveniji na nivoju Evropske unije, tako da je nastal dokument, ki je bolj pravno-akademsko-političen, kot pa da bi temeljil na strokovnih študijah in širši javni razpravi. Orientirati pa se moramo bolj na pospeševalno in servisno funkcijo razvoja kot na politično,« razmišlja Šimenc.

Po Šimenčevem mnenju bo končno število pokrajin predvsem politična, in ne strokovna odločitev, zato se boji, da se bo razprava o pokrajinski zakonodaji razvnela predvsem o številu pokrajin, in ne o njihovem namenu, funkcionalnosti, pristojnosti in financiranju. »Menim, da se vidi to že iz osnutka, saj je po mojem mnenju Slovenija zopet preveč razdrobljena. Na primer: namesto da bi imeli eno ali maksimalno dve močni štajerski pokrajini, so sedaj kar štiri, če še nekako razumem pokrajini Koroško in Prekmurje zaradi zgodovinskih dejstev,« opozarja.

Glede predlagane Gorenjske pokrajine, ki bi štela kar 34 občin in skoraj 400 tisoč prebivalcev, Šimenc meni, da je usmeritev prava, a se ob tem sprašuje, ali se bodo vse občine in prebivalci poistovetili z njo, kar bi lahko bilo še kako pomembno, če bi ustanovitev pokrajin spet preverjali na referendumu. »Gotovo so gorenjske občine že sedaj Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale ..., čeprav niso v t. i. statistični Gorenjski regiji, nisem pa prepričan za občine, kot so Vrhnika, Logatec in Dobrova - Polhov Gradec.«