Kamnolom v Stahovici, kjer kalcit izkoriščajo že od leta 1934, se bo s spremembo prostorskih aktov lahko razširil za trideset hektarov.

Kamnolom želijo razširiti

Družba Calcit je podala pobudo za spremembo namenske rabe prostora, ki bi jim omogočila širitev kamnoloma v Stahovici. Ta pobuda je za občino in krajane pogojno sprejemljiva, je bilo slišati na nedavnem posvetu, saj jih skrbijo vplivi na okolje in tamkajšnje zajetje pitne vode.

Stahovica – V kamnolomu v Stahovici, kjer podjetje Calcit izkorišča bel kalcit in sivi apnenec, mineralne surovine na obstoječem pridelovalnem prostoru ni več za dolgoročno proizvodnjo, zato v podjetju, kjer imajo sicer koncesijo za 85 hektarov zemljišč (površina dejanskega kamnoloma je 14,5 hektara), iščejo možnosti za izkoriščanje zunaj sedanjih meja pridobivalnega prostora. Geološke in morfološke meritve so namreč pokazale, da so razmere na hribu Grohat, severno od obstoječega kamnoloma, ugodne za nadaljevanje pridobivanja kamnine, zato so podali pobudo za spremembo namenske rabe prostora, ki bi jim omogočila širitev. S spremembo namenske rabe bo podjetju omogočena pridobitev nove koncesije za pridobivanje mineralnih surovin, ki bo manjša za približno trideset hektarov, bolj smiselna in usklajena z geološkimi in terenskimi razmerami na območju.

Dobrih trideset hektarov veliko območje pobude za spremembo namenske rabe se nahaja severno in severozahodno od obstoječega kamnoloma in je večinoma poraščeno z gozdom. Poseg bi pomenil zmanjšanje površine gozda za 27 hektarov. Ker je eksploatacija načrtovana na severnem pobočju hriba, z južne strani (torej s ceste) ne bo vidna. Družba Calcit ima v lasti že večino potrebnih zemljišč, za manjkajoče parcele pa so že dogovorjeni z lastniki za odkup. Širitev pridobivalnega prostora proti severu bi pomenila optimalnejšo lego kamnoloma, manjšo vizualno degradacijo, manjše vplive predvsem na bivalno okolje. Kot pa poudarjajo v podjetju, nameravana širitev ne bo povzročila večjih obremenitev na cestno infrastrukturo, saj naj bi se število kamionov, ki vozijo iz kamnoloma do končnih kupcev (okoli petdeset na dan), zaradi predvidenega zmanjšanja odkopn­ega materiala z potrebe gradbeništva zmanjšalo za polovico. Največjo vlogo ima Calcit sicer v papirništvu in pri proizvodnji barv, leta 2017 pa so v kamnolomu Stahovica proizvedli slab milijon ton proizvodov.

Ker se skladno z zakonom izhodišča za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik oblikujejo v sodelovanju z nosilci urejanja prostora in drugimi udeleženci ter tudi javnostjo, je občina pripravila posvet, s katerim je izmenjavo mnenj želela omogočiti že v zgodnji fazi postopka. Kot je poudaril župan Matej Slapar, si želi občina zagotoviti nadaljnji uspešen razvoj družbe Calcit (gre za najbolj uspešno podjetje v občini Kamnik), a hkrati želijo zaščititi tudi okolje, zato je pobuda za občino pogojno sprejemljiva.

»Družba Calcit je tehnološko, ne rudarsko podjetje. Imamo avtomatizirano proizvodnjo s stalnim spremljanjem vseh ključnih parametrov, močno razvojno skupino, ki omogoča nenehen tehnološki razvoj in ustrezno varstvo okolja, uporabljamo najnaprednejše stroje, orodja in opremo, proizvode transportiramo večinoma z vlaki. Podjetje je dobro vpeto v družbo, saj je sponzor več športnih klubov. Razvojne perspektive Calcita so dobre, potrebe po naših proizvodih so velike, raziskave na območju Stahovice pa kažejo na dobre možnosti nadaljnjega pridobivanja mineralne surovine – vse to so glavni razlogi za pobudo za širitev območja kamnoloma. Zagotoviti si želimo dolgoročen obstoj v kamniški občini, sami pa nameravamo poskrbeti za tak razvoj, ki bo čim manj invaziven za okolje,« je na posvetu zatrdil izvršni direktor Calcita Miha Kirn, glede zajetja vode, ki je v neposredni bližini kamnoloma in najbolj skrbi okoliške prebivalce, pa v Calcitu zatrjujejo, da s svojo dejavnostjo že do sedaj niso ogrožali pitne vode, s širitvijo pa se bo eksploatacija samo še bolj oddaljila od zajetja, zato škodljivih vplivov ni pričakovati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 4. maj 2010 / 07:00

Budnica s hrupom in dimom

V Naklem se je na prvomajsko jutro zbrala velika množica starodobnikov.

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 15. julij 2013 / 16:00

Vstopnice gredo za med

Do začetka EuroBasketa 2013 je še 51 dni. Polovica vstopnic za ogled košarkarskih tekem v športni dvorani Podmežakla je že prodana.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. julij 2013 / 15:51

Za ramazan spet doma

Dr. Ahmed Pašić se je po šestih letih življenja v Singapurju z družino, ženo in dvema majhnima otrokoma, vrnil na Jesenice. Z njim smo se pogovarjali v torek, na prvi dan letošnjega ramazana.

Železniki / ponedeljek, 15. julij 2013 / 12:00

Zelena luč za dražgoško šolo

Železnikarski občinski svetniki so dali soglasje k nadaljevanju obnove dražgoške šole.

Razvedrilo / ponedeljek, 15. julij 2013 / 14:48

Vse bolj uspešni na festivalih

Joc bend iz Poljanske doline stavi na sproščene nastope in pravo izbiro skladb.

Razvedrilo / ponedeljek, 15. julij 2013 / 14:34

Vedno jo je lepo srečati

Tržiška pevka medenega glasu Eva Moškon je s svojo zasedbo E.V.A. posnela novo skladbo Kako lepo te srečat' bo spet, za katero so posneli tudi videospot. S koncertom je očarala domačo publiko ter nast...