Sodelavki pri knjigi o Prašah: avtorica in urednica Marjeta Žebovec ter pobudnica domačinka Martina Eržen / Foto: Igor Kavčič

Vas, kjer ljudje držijo skupaj

»Praše so nekaj posebnega,« za svojo vas pravijo domačini in tudi krajani sosednjih vasi, ki Prašane dobro poznajo. To v knjigi V zavetju sv. Marije Magdalene s podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju ugotavlja tudi Marjeta Žebovec, ki je skupaj s pobudnico domačinko Martino Eržen kraju podarila trajen dokument.

Med Kranjem in Smlednikom je bilo Savo najprimerneje prečkati v Prašah. Domačini pravijo, da ime izhaja iz besedne zveze »'prašati, kje priti čez Savo«. K misli na to navaja tudi prvotno ime za prebivalce – Prašane (vprašanje).

Ob snovanju knjige sta sodelavki veliko časa preživeli skupaj pri Martini Eržen. »Enkrat sva se tako zavzeto poglobili v delo, da sva pozabili na pico v pečici. Čeprav je bila že precej črna, je bila še užitna.«

V prireditvenem prostoru gasilskega doma v Mavčičah je bil zadnjo julijsko soboto kljub dopustniškemu času živahno. Ne naključno, saj so domačini iz Praš in nekateri, ki so se iz svoje rodne vasi odselili, pa tudi ljudje iz okoliških vasi na desnem bregu Save prišli na predstavitev knjige z naslovom V zavetju sv. Marije Magdalene in podnaslovom Življenje vasi Praše pri Kranju, ki jo je na pobudo in v sodelovanju z domačinko Martino Eržen napisala Marjeta Žebovec. Dan za kulturni dogodek je bil skrbno izbran, saj zavetnica tamkajšnje cerkve goduje 22. julija, prvo nedeljo zatem pa praznik obeležujejo tudi s sveto mašo.

»Današnjega dne sem se zelo veselila. Pred nami je knjiga o naši mali vasi, ki ima sicer samo šestdeset hiš, a je taka, kakršna je – edinstvena in posebna,« je v uvodu predstavitve povedala Martina Eržen, katere prve iskrice za knjigo o Prašah so se pri njeni avtorici Marjeti Žebovec razvile v pravi ognjemet, ki je v sliki in besedi na kar 250 straneh razsvetlil preteklost in sedanjost kraja in ljudi, povezanih z njim. Erženova izhaja iz domačije pr' Gorjanc, po stroki šivilja, pred leti pa se je upokojila iz kranjske Iskre. »Ideja, da tudi Prašani dobimo svojo knjigo, je nastala iz moje notranje potrebe. Po sinovi smrti leta 2016 sem si želela z nečim zapolniti dneve. Veliko sem brala, tudi podobne knjige, ki jih že imajo nekateri kraji v bližnji okolici, pa sem si rekla, zakaj knjige ne bi imela tudi naša vas.«

Od nekdaj močne kmetije

Sodelavki pri knjigi sta se spoznali v molitveni skupini. »Martina ima zelo rada svojo vas in sovaščane, zato je začutila, da se njihovo izročilo ponese naprej s knjigo. Verjela je vame, da jo bom zmogla napisati, čeprav nisem domačinka,« se spominja Žebovčeva, ki sicer prihaja iz Smlednika nedaleč na nasprotni strani Save, in priznava, da jo je po začetnem raziskovanju in zbiranju materiala zgodba o Prašah povsem posrkala. »Ob Martininih pripovedovanjih sem si tako rekoč ob vsak drugi informaciji postavila nova vprašanja, zato sem za odgovore poiskala tudi literaturo, ki je o teh krajih že napisana, poiskala sem različne vire, tudi stare časopise ...«

Marjeta Žebovec je bila ob tem presenečena, kako živo je še ustno izročilo vaščanov, kar pripisuje njihovemu zavedanju o pomenu njegovega ohranjanja. Erženova jo je vodila od domačije do domačije, jo predstavila ljudem, ki o svoji vasi vedo kaj povedati. »Želela sem, da Marjeta občuti naše ljudi. Na obiske sva hodili ob večerih; saj veste, če imaš doma kmetijo, si kmet od jutra do večera,« je poudarila Erženova.

Množico pridobljenih podatkov je avtorica preverila v literaturi, za zahtevnejša zgodovinska poglavja pa je poiskala tudi strokovno pomoč zgodovinarjev. To še posebno velja za poglavje o zemljiški odvezi, ki so jo v avstrijski monarhiji po marčni revoluciji leta 1848 tudi v teh krajih izpeljali v drugi polovici 19. stoletja. »V Prašah je bila zadnja kmetija dokončno odvezana, torej ni bila več lastnina zemljiških gospodov, leta 1875. Menda so v mnogih krajih kmetije potem propadale in je prišlo do razkolov v družinah, v Prašah pa zaradi zemljiške odveze ni propadla prav nobena kmetija. Nasprotno – mnoge še danes veljajo za močne in uspešne,« je ob preučevanju zgodovine Praš spoznala Žebovčeva, ki vaščanom polaga na srce: »Pomembno je, da Prašani držite skupaj, da ste prijatelji in pomagate drug drugemu. Vse to sem namreč začutila med pisanjem knjige.« Ob tem dodaja, da sta se odlično razumeli tudi z Martino Eržen in v dveh letih, kolikor je nastajala knjiga, postali veliki prijateljici.

Praše nekoč in danes

Prva tretjina knjige zvesto sledi naslovu, saj je poleg razlage o prvih omembah kraja Praše (kot Prassach) v okviru loškega gospostva posvečena predvsem domači cerkvi sv. Marije Magdalene in krščanski vaški skupnosti v njenem zavetju. Predstavljene so kapelice, križi in druga krščanska znamenja, v nadaljevanju pa tudi s cerkvenimi prazniki povezane navade ter druge življenjske navade v kraju.

V osrednjem delu izvemo, kako je bilo v Prašah v času loškega gospostva, poseben poudarek je na zemljiški odvezi, ki je po mnenju avtorice eden od pomembnejših dogodkov v zgodovini kraja, ki ima nasledstvo v današnjih močnih kmetijah. Predstavljenih je 19 kmetij z domačimi imeni, ki delujejo še danes. Posebno poglavje je namenjeno vojnam v dvajsetem stoletju. Zadnja tretjina se dotika aktualnega časa: društvenega življenja Prašanov, zanimivih osebnosti iz kraja, med katerimi je zagotovo najbolj znan pesnik Simon Jenko. Ob zaključku je navedenih tudi nekaj zanimivih zapisov iz starih časopisov, ki govorijo o dogodkih, ki jih danes obravnavajo organi pregona, oziroma vaščanih, ki so krenili po »nepravih poteh«, kot preberemo v knjigi.

Ob predstavitvi knjige sta pesmi Simona Jenka in njegovega mlajšega brata Ivana Jenka recitirala Rudi Zevnik in Jožica Šparovec, svoje pesmi pa je predstavila tudi Marija Kern (Nandetova Minka), ki zdaj živi v Cerkljah. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi Mar­jete Žebovec, je moč naročiti pri avtorici po telefonu ali prek spletne strani www.lepa-beseda.si.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 4. maj 2024 / 09:41

Sto ena zgodba z avtobusa

Ne deset, ne sto, na stotine zanimivih dogodivščin se mu je pripetilo, mnoge smešne, šaljive, vesele, a so bili tudi resni, žalostni, osupljivi dogodki. Vse zgodbe so resnične in zapisane v knjigi 101...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / sreda, 28. avgust 2019 / 22:04

Konec tedna 27. Aljaževi dnevi

Mojstrana – Aljaževi dnevi bodo zaznamovali zadnji počitniški konec tedna. V četrtek, 29. avgusta, ob 20. uri bodo v Slovenskem planinskem muzeju pripravili večer s planinsko vsebino. V petek, 30....

Nasveti / sreda, 28. avgust 2019 / 22:03

Osebnostna rast

Drugi izraz je tudi vseživljenjsko zorenje. Hočemo ali nočemo, se z leti spreminjamo. Česar v mladosti ne moremo doumeti, nam prinesejo leta. Mlad človek je preveč osredotočen na posamičnosti. Ni s...

Kronika / sreda, 28. avgust 2019 / 22:01

Psihično nasilje se je stopnjevalo v fizično

Kamnik – Kamniški policisti so na območju Kamnika pred dnevi posredovali zaradi nasilja v družini, saj so prejeli prijavo, da je partner v stanovanju nad svojo partnerico že dlje časa izvajal psihi...

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 28. avgust 2019 / 21:57

Cerklje dobivajo novo zgodovino

Sredi poletja so v središču Cerkelj ob župni cerkvi potekala arheološka izkopavanja. Dokumentiranih je 65 slovanskih grobov izpred približno tisoč let, obrambni stolp proti turškim vpadom ter zanimive...

Razvedrilo / sreda, 28. avgust 2019 / 21:55

Večeri najlepših Avsenikovih viž

Po dveh letih je bil ob koncu tedna v Begunjah znova Festival Avsenik, na katerem so muzikantje iz Slovenije in tujine igrali in peli najlepše viže bratov Slavka in Vilka.