Sladki projekt

O idrijskih žlikrofih smo že veliko slišali, precej pa še bomo, saj se bliža njihov praznik. Letos bo Praznik idrijskih žlikrofov v soboto, 24. avgusta, lahko pa si jih privoščite že prej – samo čez Žiri se odpeljete do Idrije. 

Idrijsko poletje (2)

V Gostišču Barbara, ki stoji v starem mestnem jedru Idrije nad vhodom v rudnik živega srebra, vam jih recimo postrežejo več vrst. Če boste šteli, jih boste na krožniku našteli trideset. Tolikšna je pri njih porcija, če naročite žlikrofe. Privoščite si lahko polite, take s svinjsko pečenko, jurčkovo omako, gorgonzolo, ocvirki, v smetanovi omaki. Če jih še niste pokusili ali pa se vam jih res »lušta«, vam največkrat priporočijo Knapovski meni, trihodni degustacijski meni, da se res dodobra spoznate s to idrijsko specialiteto. Najbolj idrijski pa so žlikrofi z bakalco, kar je tradicionalna idrijska omaka z jagnjetino. Imajo tudi sladke, a o tem malce kasneje.

V poletnih mesecih si idrijske žlikrofe v Barbari privoščite lahko na letnem vrtu, v gostišču samem pa prenočite. Saj vas morda zgrabi, da bi v Idriji ostali nekaj dni, jo raziskovali peš ali s kolesom – za oboje je Barbara odlično izhodišče. Že kar takoj lahko začnete z obiskom Antonijevega rova oziroma turističnega rudnika. Domačini se tu radi pošalijo, da dobro glejte okoli sebe, ker morda naletite na znamenitega jamskega škrata Perkmadeljca.

Antonijev rov je iz leta 1500 in slovi kot eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi ter je tudi najstarejši del idrijskega rudnika. Za javnost so ga odprli pred 25 leti in omogoča obiskovalcem neposredno doživetje rudarskega ambienta. Vanj vodi vhod pravzaprav skozi hišo, v kateri je gostišče, le da je to v prvem nadstropju. Je pa hiša obenem tudi rojstna hiša Stanka Bloudka, očeta znamenite Bloudkove skakalnice v Planici.

Veliko sta nam o Barbari in Idriji povedala tudi mlada šefa gostišča Dejan Lidjan in Urban Jelovčan, ki smo ju srečali na eni zadnjih Odprtih kuhn v Ljubljani. Na stojnici sta obiskovalcem kulinaričnega dogajanja ponujala idrijske žlikrofe z bakalco, ocvirki in lisičkami – in ker je bilo vreme lepo, zadovoljnih strank ni manjkalo. Dejana smo kasneje srečali tudi na Lajštu, kjer je osvežitev več kot prijala, saj je imelo ozračje slabih trideset stopinj Celzija.

Kot smo rekli, si Idrijo res težko predstavljamo brez porcije njihovih žlikrofov. Ko smo se pred časom tja odpravili z izletniki Gorenjskega glasa, smo spoznali tudi zanimivo pijačo dobrodošlice: v Barbari so nam postregli z zanimivim, grenkim pelinovim »gerušem«, staro idrijsko pijačo knapov. Ta pelinov zvarek so izumili, če lahko tako rečemo, idrijski rudarji, je pa današnja različica seveda drugačnega okusa od tiste iz preteklosti – boljša, pravijo. Takrat nas je sprejel Matjaž Jelovčan, Gorenjec, sicer Urbanov oče, ki včasih v gostišču fantoma pomaga, je pa on tisti, ki je »pogruntal« novodobni sladki oziroma čokoladni žlikrof. Pri sami izvedbi pa so mu pomagali v čokoladnici Rajska ptica. 

Čokoladni žlikrof je narejen po motivu žlikrofa iz Idrije in je ročno izdelan iz bele in temne čokolade ter polnjen s posebnim sladkim polnilom. Preden so bili zadovoljni s polnilom, je minilo kar precej časa. Kar tri leta se je Matjaž igral z idejo in raziskoval, kako bi stvar realiziral, letos pa je že leto dni, kar čokoladni žlikrof lahko okušate v Gostišču Barbara. Ljudje so ga zelo dobro sprejeli – tudi domačini. Pravi pa, da je to njegov sladki projekt, ki je žive narave; zgodba, ki se lahko nadgrajuje. »Letošnja novost je, da smo čokoladi odvzeli sladkor. Tako žlikrof ni več tako sladek, a ravno zato je še prijetnejšega okusa,« pojasni.

Čokoladne žlikrofe vam lahko zapakirajo tudi za domov, tako da sladki občutek v ustih okušate kar v domači dnevni sobi.

Matjaž še enkrat poudari, da v gostišču pravzaprav samo pomaga, svetuje fantoma, da večino zgodbe peljeta sama.  Izkoristi pa še priložnost in nas povabi na Praznik idrijskih žlikrofov, ki ga bo letos Idrija gostila konec avgusta. (Konec)