Ponosna tudi na vse sošolce

Med letošnje diamantne maturante, ki so na spomladanskem roku splošne mature dosegli vse možne točke, se je skupaj s še sedmimi drugimi slovenskimi dijaki zapisala tudi dijakinja Gimnazije Škofja Loka Eva Jug.

Kakšni so bili občutki, ko ste se zavedeli, da ste zbrali vseh 34 možnih točk?

Zagotovo to ni nekaj, kar bi lahko kar tako pričakoval, zato traja nekaj časa, da sploh dojameš, da si diamantni maturant. Seveda sem bila potem vesela, da je bil moj trud poplačan. Še bolj pa me je razveselilo, da so na naši šoli vsi uspešno opravili maturo. Tako da sem zelo ponosna tudi na svoje sošolce.

Ste težko čakali rezultate?

Priznam, da nisem veliko razmišljala o maturi, saj me rezultati niso pretirano skrbeli. Vedela sem namreč, da ne bom imela težav pri vpisu na izbrano fakulteto. Najprej niti nisem našla kode za vpogled v rezultate ... Potem sem pa morala kar dvakrat pogledati, ali sem res dosegla vse točke.

Kako so novico, da ste diamantna maturantka, sprejeli vaši domači?

Oče je bil mogoče celo bolj vesel kot jaz. Sama še ko sem prišla v šolo in so mi profesorji začeli čestitati, nisem prav dobro dojela, da sem res diamantna maturantka. Lepo se je bilo veseliti skupaj s sošolci. Brat pa se je še isti dan vsem svojim sošolcem pohvalil z mojim rezultatom. Klicala me je tudi nona in potem še številni drugi sorodniki, da bi mi čestitali.

Sošolci so bili na podelitvi maturitetnih spričeval videti zelo veseli in ponosni, da imajo med sabo diamantno maturantko ...

Najprej jim niti nisem hotela povedati in sem mislila, da bom počakala ravnatelja, da bo sporočil to novico, a nisem zdržala in sem jim razkrila svoj rezultat in potem smo se skupaj veselili in objemali.

Pravite, da vas niso skrbele točke za vpis na fakulteto. Kje boste torej jeseni nadaljevali študij?

Na fakulteti za računalništvo in informatiko, in sicer na smeri, ki so jo uvedli šele pred kratkim. Gre za interdisciplinarno smer, ki jo izvajajo skupaj s fakulteto za matematiko in fiziko.

Sta bili matematika in fizika že od nekdaj vaša najljubša predmeta?

Če sem čisto iskrena, si v osnovni šoli niti slučajno nisem predstavljala, da bi študirala matematiko, čeprav mi je bila vedno všeč in sem se udeleževala tudi matematičnih tekmovanj. Za računalništvo pa sem se navdušila šele v srednji šoli, ko sem dojela, da v zvezi z računalniki ne razumem toliko, kot bi si želela. Programiranje in kodiranje me zelo zanimata. Najbolj me je skrbelo, da nimam dovolj predznanja za vpis na to fakulteto, a na vseh predstavitvah so poudarjali, da začnemo od začetka.

Ste lahko k maturi pristopili bolj neobremenjeno, ker ste se zavedali, da ne potrebujete točk za vpis na fakulteto?

Zagotovo. Tudi sama sem bila pred izpiti malce nervozna, a ni bilo dodatnega pritiska, ker bi potrebovala točke za vpis, kot je bilo opaziti pri nekaterih sošolcih.

Kako so bile videti vaše priprave na maturo?

Zame je bila najboljša vaja za maturo pomagati drugim. Največ se naučiš, ko učiš druge. Ko sem snov razlagala drugim, sem jo tudi sama vedno bolje razumela. Takrat tudi spoznaš, koliko dela opravijo profesorji.

Predvidevam, da so torej k vašemu uspehu veliko prispevali tudi profesorji na Gimnaziji Škofja Loka?

Seveda, ogromno so prispevali. Bili so glavni vir vseh mojih informacij; sploh pri predmetih, kot so slovenščina, matematika ali angleščina so se trudili, da so nam predstavili tudi dodatne stvari, snov na višji ravni. Prav pri vseh predmetih so se potrudili, da so bile šolske ure zanimive. Imeli smo odlične profesorje, ki so nas ogromno naučili, tako da jih ne morem zadosti pohvaliti.

Kako sploh doseči tak rezultat na maturi? Lahko to že vnaprej načrtuješ oziroma se ves čas pripravljaš z zavestjo, da želiš doseči vse točke?

Če poznaš svoje zmožnosti, lahko dosežeš zelo veliko. Že to, da recimo pri matematiki in angleščini ne bi izbrala višjega nivoja, bi mi precej zmanjšalo možnosti za tak rezultat. Tako pa sem pričakovala, da bom vsaj zlata maturantka. Je pa zagotovo potrebne tudi malce sreče, saj je snov zelo obsežna.

Je bilo v zadnjih dneh pred maturo potrebnega veliko odrekanja?

Pri meni je bilo veliko bolj sproščeno, kot bi si mogoče mislili. Razumem, da je marsikdo prepričan, da sem se ogromno učila, a sama sem vedno delala sproti in to se je poznalo tudi pri maturi. Mi tudi več pomeni, da stvari razumem, kot da se učim na pamet. Ne bi se zmogla učiti cele dneve, zato sem veliko časa preživela zunaj, na sprehodih in vožnjah s kolesom. Sem si pa zadala, da med maturo ne bom gledala filmov, a sem to zaobljubo v zadnjem tednu prelomila.

Kaj je bilo krivo za to, vas je kakšen film posebej premamil?

Po moje sem ravno takrat gledala Marvelove filme in sem imela na ta račun malce predaha. Pa tudi doma so mi ves čas govorili, da se mi ni treba ves čas samo učiti, ker imam že ogromno znanja in so imeli očitno kar prav.

Vam je kateri od izpitov delal posebne težave oziroma ste se na katerega še posebno skrbno pripravljali?

Najbolj me je skrbela fizika, ki me sicer zelo zanima, a mi gredo naloge pri fiziki včasih kljub temu »na živce«. Na koncu pa sem ravno pri fiziki dosegla najboljši rezultat. Skrbi mi je povzročala tudi slovenščina, saj mi je pri pisnem delu pri zadnji nalogi, ki prinaša največ točk, zmanjkalo časa in sem pustila na pol prazno. A se je tudi tu dobro izšlo.

V kakšnem spominu vam bodo ostala srednješolska leta?

Bilo je zelo zanimivo, v štirih letih sem se ogromno naučila, pa pri tem ne mislim samo tistega, kar je bilo povezano s šolsko snovjo. Imeli smo veliko zabavnih trenutkov, tako pri pouku kot po pouku.

Se vam je katera dogodivščina iz šole še posebno vtisnila v spomin?

Mogoče dogodek na neki prvi april v šoli pri uri kemije, ko smo sestavili okrožnico posebej za naš razred, v kateri je pisalo, da se poletne počitnice začnejo prej in da gremo lahko domov. Ko jo je profesorica prebrala okrožnico, smo začeli odhajati iz razreda, eden po eden. In potem smo čakali pred predavalnico in se spraševali, koliko časa smo lahko zunaj, da profesorica ne bo jezna.

In kako se je odzvala profesorica, ko ste se vrnili v razred?

Vzela si je trenutek, nam povedala, da smo imeli svojo zabavo in mirno nadaljevala pouk. Zapomnila pa si bom tudi potovanja, ki so jih v šoli organizirali za nas. V prvem letniku smo šli v Zvezdno mesto v Rusiji, še posebno zabavna je bila ekskurzija v London. Pa še ogromno drugih dogodivščin je bilo, ki si jih bom zapomnila za vse življenje.

Spremljate dogajanje v Sloveniji in svetu? Kako gledate na prihodnost svoje generacije?

Zdi se mi kar malce srhljivo, živimo v dobi, ko nam povsod preti nevarnost. Opozarjajo nas na nevarnosti na spletu, naj se preveč zanašamo na tehnologijo ... Rojeni smo v obdobju, ko je razvoj tehnologije najbolj v razmahu in me res zanima, do kam lahko še gre ta napredek.

Kljub temu verjetno vendarle ni vse tako črno. Kje pa vidite priložnosti za svojo generacijo?

V istih stvareh, ki so videti najbolj srhljive. Sočasno s pastmi, ki jih prinaša hiter napredek, ima ta razvoj tudi številne pozitivne plati. Recimo na področju medicine – bolezni, ki so bile mogoče še nedolgo nazaj smrtne, so praktično izkoreninjene. Ravno reševanje težav nas žene naprej, da iščemo vedno boljše rešitve; in še vedno smo jih našli, če ne bi bili najbrž še vedno v kameni dobi.

Čemu se najraje posvečate v prostem času?

Gledam veliko filmov, moram nadoknaditi s klasikami, vedno sem tudi zelo rada brala, rada rišem, se ukvarjam s športom, sodelovala sem v programu MEPI. Prostovoljstvo res prinaša veliko zadovoljstva. Delala sem predvsem z mlajšimi otroki, ki sem jim pomagala pri učenju. Lepo je bilo videti, kaj lahko dosežejo s tvojo pomočjo.

Kako pa preživljate letošnje najdaljše počitnice?

Zdaj me čaka še sredozemsko matematično tekmovanje (pogovarjali smo se takoj po razglasitvi rezultatov pri maturi, v torek, 16. julija, op. a.), zato sem se osredotočila predvsem na to, potem pa bom razmišljala naprej.