Kranj in grofje Celjski

Kako je bila videti cerkev, ki je stala na mestu današnje, za zdaj ni mogoče natančneje ugotoviti. Tudi podoba današnje cerkve ni povsem taka, kakršna se je kazala po gradnji v prvi polovici 15. stoletja, saj je doživela več sprememb že v baročni dobi in kasneje v 19. stoletju – s kar dvema poskusoma regotizacije.

Vsekakor pa je ladja stare cerkve nedvomno še stala, ko so leta 1413 začeli zidati sedanji dolgi gotski kor. Dolgi kor je prezbiterij, ki je sestavljeni iz dveh ali treh obočnih pol (v Kranju iz dveh prečno postavljenih pravokotnih pol s peterokotnim zaključkom) in ima zato podolgovat tloris. Tak kor se pojavi v 14. stoletju najprej pri meniških cerkvah, kasneje tudi pri mestnih, in sicer iz potrebe, da pri glavnih bogoslužjih sodelujejo vsi duhovniki, ki so sicer službovali pri posameznih oltarjih, v takem prezbiteriju pa so imeli svoje sedeže tudi vsi vplivnejši meščani.

V današnjem prispevku se bomo posvetili zidavi omenjenega dolgega kora, saj je bil ta ob zaključku gradnje »bolj ali manj samostojno stavbno telo, ki ni bistveno segalo v starejšo cerkveno strukturo. O tem pričajo predvsem izraziti kamniti vogelniki, vidni v gornji partiji zahodnih vogalov prezbiterija na podstrešju. Gradbena dela so verjetno zajela še gradnjo nizke zakristije in stopniščnega stolpiča na severni in južni strani prezbiterija.« (Peskar, 2017). Ta dva stavbna elementa sta bila kasneje, morda že ob gradnji vzhodne stene današnje ladje (okoli leta 1430), najkasneje pa ob barokizaciji cerkve (okoli leta 1771), močno prezidana.

Za gradnjo nove cerkve je najzaslužnejši župnik Koloman de Mannswerd, ki je službo v Kranju nastopil leta 1405. O njem in njegovem tri desetletja trajajočem bivanju in delu v Kranju bi veljalo ob kaki drugi priložnosti povedati več. Na podlagi bogato iluminiranega rokopisa Moralije Gregorja Velikega, ki ga je Koloman leta 1412 podaril župnijski cerkvi v Kranju, so namreč znane njegove zveze z dunajskim umetnostnim prostorom, a tu naj zadostuje omeniti, da je imel tesne povezave z grofi Celjskimi. Herman II. Celjski je imel namreč mesto Kranj v zastavi od leta 1400 do 1421. Od tod (pa tudi iz številnih drugih primerjav, ki jih tu nimamo prostora navajati) izvira tudi domneva, da so pri gradnji kranjskega dolgega kora imeli pomembno vlogo stavbeniki, tesno povezani s celjsko stavbarsko tradicijo.