Počitnice na svežem zraku
V noči z nedelje na ponedeljek je deževje, že podobno jesenskemu, v hipu odplaknilo letošnje kratko, a vroče poletje. Tokrat je bilo, tudi zato, ker ga je zaznamovala epidemija, pisano na kožo tistim, ki počitnice radi preživljajo v naravi in v lastni organizaciji.
Takšne vrste dopustniki se pogosto odločijo za kampiranje, zato ni čudno, da so se v začetku poletja, takoj ko so se sprostili najstrožji ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije, med vsemi turističnimi kapacitetami najhitreje začeli polniti prav kampi.
Tudi če odmislimo željo po aktivnem dopustu na svežem zraku, stran od gneče in hrupa in ritma, ki ga narekuje urnik, so počitnice v naravi tisto, kar se je v časih, zaznamovanih s covidom-19, izkazalo kot ena od bolj razumnih odločitev. Dovolj zasebnosti na nekaj kvadratnih metrih zelene površne, z malo sreče v senci dreves, sanitarije, čiščene temeljiteje in pogosteje kot kadarkoli, izleti do jezera, v hribe, ogled bližnje znamenitosti ... Nekateri so izbrskali šotore, ki so kdo ve koliko časa na podstrešjih čakali na novo priložnost, drugi kupovali nove stole, mizice in gorilnike, številni so se pogumno odločili za najem, mnogi celo za nakup prikolice ali avtodoma.
Povpraševanje po prostoru v kampih se je vse poletje stopnjevalo, na vrhuncu sezone, v sredini avgusta, so visoke temperature, ki so ljudi silile ven iz pregretih stanovanj, povzročile pravi naval na kampe, v veliki večini locirane v bližini rek in jezer, ki ponujajo prijetno osvežitev v najbolj vročih poletnih dneh.
Na praznično nedeljo, 15. avgusta, tako v večini kampov ni bilo mogoče najti niti kotička, kamor bi postavil šotor za dva, kaj šele družinsko prikolico. In ker na kampiranje močno vpliva vreme, se je vrhunec poletja letos potegnil vse do te nedelje, ko je dež – skupaj z obetom konca počitnic pa tudi vse hitrejšega povečevanja števila okuženih in s tem zaostrovanja ukrepov – zredčil gosto naseljene počitniške uličice gorenjskih premičnih počitniških naselij. Kljub temu tisti, ki kampe upravljajo, verjamejo, da se poletna sezona lahko zavleče vse tja proti sredini septembra.
Zatišje, ki ga bosta prinesla jesen in žal skorajda zagotovo tudi zaostrovanje epidemije, pa sezoni, ki ji verjetno že lahko rečemo uspešna, dajeta priložnost za razmislek o tem, kako naprej. Epidemije bo enkrat konec, turistični tokovi se bodo povečali in pritiski na okolje tudi. Kampi so se v trenutnih okoliščinah izkazali za imenitno rešitev, šotorišča in parkirišča, ki v zadnjem času, pogosto brez urejene infrastrukture rastejo tako rekoč na vsakem ovinku rek in potokov, pa verjetno precej manj.