Luna kliče Zemljo

Veliko besed, slik in misli je bilo v preteklih dneh namenjenih petdeseti obletnici prvega človekovega koraka, narejenega po površini Lune. Znameniti stavek astronavta Neila Armstronga, ko je »tam zgoraj« stopil na trdna tla, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo, je eden izmed največkrat ponovljenih in opevanih citatov v človeški zgodovini. Stopiti na nebesno telo, ki je do tedaj nedotaknjeno z razdalje 384.000 kilometrov ob jasnih nočeh svetilo zaljubljencem in so vanj zavijali volkovi, je bila res velika stvar. Čeprav nepredstavljivo, se je vendarle zdelo, da bo človeštvo odtlej »skakljalo« naprej – tako po Luni kot po drugih planetih. A se to ni zgodilo. Potem ko so človeške posadke na njej pristale še šestkrat, od leta 1972 tja ni več stopila človeška noga. A to ne pomeni, da se je osvajanje vesolja končalo. Človek ne bi bil to, kar je, če bi odnehal. Raziskovalci so pokukali tako rekoč v vsak kotiček našega osončja, vstopili v medzvezdni prostor, pristali na drugih planetih, letošnjo pomlad so nam postregli celo s sliko črne luknje. Vse to so za človeka opravili roboti in visoko razvita vesoljska tehnologija.

Čeprav se včasih mogoče zdi, da se vse od človeških stopinj na Luni pravzaprav ni zgodilo nič velikega, to nikakor ne drži. Znanost in z njo tehnologija napredujeta s tako močjo in hitrostjo, da jima niti zakoni, ki jih v bran pred njima pišemo ljudje, ne morejo več slediti. Osvajanje ozemelj odhaja na smetišče zgodovine, v prihodnosti bo gospodar tisti, ki bo imel nadzor nad podatki in posredno nad človeškimi dušami. Umetna inteligenca in bioinženiring doživljata skokovit razvoj. Kot pravi izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, avtor knjižnih uspešnic Sapiens – kratka zgodovina človeštva, Homo Deus – kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje, nam bo tehnologija v prihodnosti lahko na primer spreminjala domišljijo. Če vam jo primanjkuje, jo vam bodo preprosto dodali. Si predstavljate?

Tudi tega, da bo človek nekoč stopil na Luno, si pred več kot pol stoletja ljudje niso mogli predstavljati, pa se je zgodilo. Prav je, da si znanost utira svojo pot, ne za nadvlado in denar, deluje naj vedno in samo v prid človeštvu in življenju na planetu. In skrajni čas je že, da tudi mi naredimo vsak svoj mali korak za naš en in edini modri planet. Da prihodnje generacije na drugih planetih ne bodo iskale novega življenjskega prostora, ampak bodo ti ostali zgolj »turistična destinacija«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 15. april 2008 / 07:00

Kriminal

Izpraznil trezor Kranj - Neznani storilec je minuli petek vlomil v stanovanjsko hišo v Kranju in jo obrnil na glavo. Pri tem je izpraznil manjši trezo...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 8. september 2014 / 13:08

Nesrečo bi lahko preprečili

Za nesrečo potniškega in tovornega vlaka pred tremi leti na jeseniški železniški postaji je odgovoren strojevodja potniškega vlaka, vseeno pa bi nesrečo lahko preprečili, če bi na postaji vsaj eden od...

GG Plus / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:52

Peš, s kolesom in po zraku

Klemen Hančič iz Kamnika se je prejšnjo soboto lotil prav posebnega športnega podviga, ki ni uspel še nikomur pred njim – v osemnajstih urah je stal na Triglavu, Stolu in Grintovcu, se v dolino vsakič...

GG Plus / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:49

Inšpektorji v pisarnah

»Inšpektorji v Sloveniji so bolj kot ne administrativni kader, ki – razen ob prijavi – ne hodijo na teren. Podobno je s pridobivanjem okoljevarstvenih dovoljenj – uradniki Agencije RS za okolje si stv...

Kronika / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:32

Oskrunili spomenik padlim borcem

Spodnji Brnik – Konec avgusta so neznani storilci oskrunili spomenik padlim za svobodo v letih 1941–1945 na pokopališču na Spodnjem Brniku. Z belo barvo so prebarvali rdečo zvezdo in se tako kot ka...

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. september 2014 / 12:29

Davidove brazde so bile najlepše

Na gorenjskem tekmovanju v oranju je zmagal David Triller z Grenca, drugi je bil njegov brat Štefan.