Luna kliče Zemljo

Veliko besed, slik in misli je bilo v preteklih dneh namenjenih petdeseti obletnici prvega človekovega koraka, narejenega po površini Lune. Znameniti stavek astronavta Neila Armstronga, ko je »tam zgoraj« stopil na trdna tla, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo, je eden izmed največkrat ponovljenih in opevanih citatov v človeški zgodovini. Stopiti na nebesno telo, ki je do tedaj nedotaknjeno z razdalje 384.000 kilometrov ob jasnih nočeh svetilo zaljubljencem in so vanj zavijali volkovi, je bila res velika stvar. Čeprav nepredstavljivo, se je vendarle zdelo, da bo človeštvo odtlej »skakljalo« naprej – tako po Luni kot po drugih planetih. A se to ni zgodilo. Potem ko so človeške posadke na njej pristale še šestkrat, od leta 1972 tja ni več stopila človeška noga. A to ne pomeni, da se je osvajanje vesolja končalo. Človek ne bi bil to, kar je, če bi odnehal. Raziskovalci so pokukali tako rekoč v vsak kotiček našega osončja, vstopili v medzvezdni prostor, pristali na drugih planetih, letošnjo pomlad so nam postregli celo s sliko črne luknje. Vse to so za človeka opravili roboti in visoko razvita vesoljska tehnologija.

Čeprav se včasih mogoče zdi, da se vse od človeških stopinj na Luni pravzaprav ni zgodilo nič velikega, to nikakor ne drži. Znanost in z njo tehnologija napredujeta s tako močjo in hitrostjo, da jima niti zakoni, ki jih v bran pred njima pišemo ljudje, ne morejo več slediti. Osvajanje ozemelj odhaja na smetišče zgodovine, v prihodnosti bo gospodar tisti, ki bo imel nadzor nad podatki in posredno nad človeškimi dušami. Umetna inteligenca in bioinženiring doživljata skokovit razvoj. Kot pravi izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, avtor knjižnih uspešnic Sapiens – kratka zgodovina človeštva, Homo Deus – kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje, nam bo tehnologija v prihodnosti lahko na primer spreminjala domišljijo. Če vam jo primanjkuje, jo vam bodo preprosto dodali. Si predstavljate?

Tudi tega, da bo človek nekoč stopil na Luno, si pred več kot pol stoletja ljudje niso mogli predstavljati, pa se je zgodilo. Prav je, da si znanost utira svojo pot, ne za nadvlado in denar, deluje naj vedno in samo v prid človeštvu in življenju na planetu. In skrajni čas je že, da tudi mi naredimo vsak svoj mali korak za naš en in edini modri planet. Da prihodnje generacije na drugih planetih ne bodo iskale novega življenjskega prostora, ampak bodo ti ostali zgolj »turistična destinacija«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 11. julij 2023 / 11:05

Le kje gre pot

Monte Pisimoni – Ko se peljemo proti Tolmeču/Tolmezzu, je Monte Pisimoni vrh na desni strani, pred krajem Mužac/Moggio Udinese. Ko ga gledamo s ceste, je videti neprehoden in strm. A čez njegova poboč...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Mladi glasbeniki "po pustno"

V soboto so učenci in učitelji iz Glasbene šole Kranj na pustni koncert v svoje vrste "spustili" šegavega pusta.

Gospodarstvo / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Govedorejci bodo izvolili novo vodstvo

Begunje, Kranjska Gora, Srednja vas, Breznica - Ta konec tedna bodo občni zbori štirih kmetijskih društev. Jutri, v soboto, z začetkom ob pol desetih dopoldne bo pri Jožovcu v Be...

Prosti čas / petek, 11. marec 2011 / 07:00

Bled ima zvezde

Takšen je naslov zabavnega večera, ki so ga pripravili študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, občutek tistega iz preteklosti - spet bo vse kot nekoč, pa boste lahko doživeli na...

Kultura / petek, 11. marec 2011 / 07:00

V Prešernovem gledališču Zaprta vrata

Ne, Prešernovo gledališče ne zapira vrat, pač pa premierno uprizarja temeljno delo francoskega eksistencializma.

Kronika / petek, 11. marec 2011 / 07:00

V enem letu ob pet avtomobilov

Gorenjski policisti nepoboljšljivim kršiteljem cestnoprometnih predpisov zasežejo vsako leto več vozil. O njihovi nadaljnji usodi odloča sodišče. Lani je bil rekorder šestdesetletni voznik iz okolice...