Luna kliče Zemljo

Veliko besed, slik in misli je bilo v preteklih dneh namenjenih petdeseti obletnici prvega človekovega koraka, narejenega po površini Lune. Znameniti stavek astronavta Neila Armstronga, ko je »tam zgoraj« stopil na trdna tla, da je to majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo, je eden izmed največkrat ponovljenih in opevanih citatov v človeški zgodovini. Stopiti na nebesno telo, ki je do tedaj nedotaknjeno z razdalje 384.000 kilometrov ob jasnih nočeh svetilo zaljubljencem in so vanj zavijali volkovi, je bila res velika stvar. Čeprav nepredstavljivo, se je vendarle zdelo, da bo človeštvo odtlej »skakljalo« naprej – tako po Luni kot po drugih planetih. A se to ni zgodilo. Potem ko so človeške posadke na njej pristale še šestkrat, od leta 1972 tja ni več stopila človeška noga. A to ne pomeni, da se je osvajanje vesolja končalo. Človek ne bi bil to, kar je, če bi odnehal. Raziskovalci so pokukali tako rekoč v vsak kotiček našega osončja, vstopili v medzvezdni prostor, pristali na drugih planetih, letošnjo pomlad so nam postregli celo s sliko črne luknje. Vse to so za človeka opravili roboti in visoko razvita vesoljska tehnologija.

Čeprav se včasih mogoče zdi, da se vse od človeških stopinj na Luni pravzaprav ni zgodilo nič velikega, to nikakor ne drži. Znanost in z njo tehnologija napredujeta s tako močjo in hitrostjo, da jima niti zakoni, ki jih v bran pred njima pišemo ljudje, ne morejo več slediti. Osvajanje ozemelj odhaja na smetišče zgodovine, v prihodnosti bo gospodar tisti, ki bo imel nadzor nad podatki in posredno nad človeškimi dušami. Umetna inteligenca in bioinženiring doživljata skokovit razvoj. Kot pravi izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari, avtor knjižnih uspešnic Sapiens – kratka zgodovina človeštva, Homo Deus – kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje, nam bo tehnologija v prihodnosti lahko na primer spreminjala domišljijo. Če vam jo primanjkuje, jo vam bodo preprosto dodali. Si predstavljate?

Tudi tega, da bo človek nekoč stopil na Luno, si pred več kot pol stoletja ljudje niso mogli predstavljati, pa se je zgodilo. Prav je, da si znanost utira svojo pot, ne za nadvlado in denar, deluje naj vedno in samo v prid človeštvu in življenju na planetu. In skrajni čas je že, da tudi mi naredimo vsak svoj mali korak za naš en in edini modri planet. Da prihodnje generacije na drugih planetih ne bodo iskale novega življenjskega prostora, ampak bodo ti ostali zgolj »turistična destinacija«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 19. september 2007 / 07:00

Krst v Akvariju

Kranj - Kranjsko Prešernovo gledališče v novo sezono vstopa s krstno uprizoritvijo Flisarjeve tragikomedije Akvarij. Po uspešni drami Nora Nora izpred treh let je t...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:30

Atleti podpisali pogodbe

Prvo veliko tekmovanje za atlete bo dvoransko evropsko prvenstvo na začetku marca.

Kranjska Gora / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:14

Prenovili objekt ob Jasni

Po trinajstih letih je obrežje ob jezeru Jasna zadihalo v novi podobi – odprli so prenovljen del obrežja, na katerem stoji gostinsko-turistični objekt Resort Jasna.

Kranj / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:13

Kranj bo središče Slovenije

Prešernov smenj naj bi ob slovenskem kulturnem prazniku gostil okoli dvajset tisoč obiskovalcev, zato organizatorji upravičeno pričakujejo, da bo Kranj ta dan postal središče Slovenije.

Kronika / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:13

Trinajst mesecev za napad na policista

Tržičan Duško Krupljanin je bil obsojen na trinajst mesecev zapora zaradi napada na policista, ki se mu je pred tem tudi uprl v postopku identifikacije.

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. februar 2019 / 12:12

Plačila naj bodo odvisna od količine pridelkov

»V novi finančni perspektivi skupne kmetijske politike Evropske unije bi vsa plačila kmetijam morali vezati na količinsko pridelavo,« pravi kmet Marko Dolinar iz Vogelj in dodaja, da sedanja odkupna c...