Termopol se ne bo selil
Tudi Termopolu recesija ni prizanesla. Ugotavljajo preveliko odvisnost podjetja od nemškega partnerja, ki je tudi njegov lastnik. Na Sovodnju načrtujejo širitev.
Sovodenj – Pred nedavnim smo v uredništvo prejeli pismo, v katerem nekdo od zaposlenih opozarja na informacije o tem, da namerava nemški lastnik proizvodnjo Termopola preseliti na Poljsko. Ukinitev podjetja z okoli sto zaposlenimi bi bila seveda hud udarec za vas na koncu Poljanske doline. Po pojasnilo smo se podali k Primožu Pečelinu, ki je vodja obrata in prokurist Termopola Sovodenj.
Termopol je letos slavil petdeset let svojega obstoja. Kateri so bili pomembni mejniki na tej poti?
»V Termopolu se je začela predelava plastičnih mas z varjenjem folij z visoko frekvenco na strojih, ki so jih izdelali sami ustanovitelji, pri čemer je treba kot začetnika omeniti Matija Ivanušo. Sledilo je varjenje polietilena s toplotno impulznimi stroji prav tako na začetku lastne izdelave. Začelo se je z izdelavo plastičnih dežnih plaščev, plastičnih plenic, plastičnih etuijev in nato map, ki so postale naš glavni proizvod. Podjetje je začelo delati v prostorih zadružnega doma, tam delalo kar 18 let in se nato preselilo v lastne novozgrajene prostore.
Prvi posli za sedanjega lastnika firmo Eichner iz Coburga v Nemčiji so se začeli leta 1987. Sodelovanje se je postopoma povečevalo in v začetku 90. let smo dobili tudi prve njihove stroje. Deset let kasneje so pri Eichnerju odkupili prve Termopolove delnice, najprej od države, nato pa so jih začeli odkupovati tudi od delavcev. V začetku leta 2005 smo se iz d. d. preoblikovali v d. o. o. in Eichner ima nekaj nad 98-odstotni lastniški delež.«
In kaj je danes vaš glavni proizvod?
»Še vedno so to mape, vendar ne več tiste klasične, preproste, pač pa mape za arhiviranje – največ jih napravimo za dokumentacijo v bolnišnicah, ter mape, dopolnjene za pripravo katalogov. Klasičnih map, ki jih izdelujemo na avtomatih, je sedaj manj, prevladujejo mape, ki jih prilagojeno namenu naročnika izdelujemo ročno. Težimo k izdelkom z večjim vložkom dela in znanja ter s tem z večjo dodano vrednostjo. Devetdeset odstotkov izdelkov delamo za lastnika, vrednostno pa to predstavlja osemdeset odstotkov našega prometa. Ker lastnik priskrbi tudi material, je to v bistvu dodelavni posel.«
Tovrstni posli večinoma ne prinašajo dobrega zaslužka. Je pri vas drugače?
»Ne. Tudi pri nas je zaslužek skromen in v teku so pogovori o povečanju urnih postavk, ki se že pet let kljub višjim stroškom niso spremenile. Tudi plače so zato skromne. Nekaj delavcev dobiva minimalno plačo, tudi sicer pa imamo plače na ravni kolektivne pogodbe.«
Kako v Termopolu občutite sedanjo gospodarsko krizo, recesijo?
»V teh petdesetih letih našega obstoja so bili v Termopolu vseskozi vzponi in padci. Trenutno tudi našemu podjetju ni prizanesla recesija, do lani poleti pa smo imeli dela celo več, kot smo ga sploh zmogli. Proti koncu lanskega leta se je povpraševanje umirilo, letos pa začelo upadati, najhuje v tretjem četrtletju. Trenutno sta 102 zaposlena. V tem času se je zmanjšalo število zaposlenih s 116 zaradi treh upokojitev, nekaj odhodov drugam ter neobnavljanja pogodb za določen čas. Proizvodnja še vedno teče v dveh izmenah, v režiji pa smo ob polletju predvidoma do konca leta uvedli skrajšan delovni tednik. Velik problem postaja splošna nelikvidnost, saj plačila dobivamo tudi za mesec in več po zapadlosti računov.«
V uredništvo smo dobili pismo enega od vaših zaposlenih, ki izraža bojazen, da bo nemški lastnik preselil vašo proizvodnjo na Poljsko. Pravi, da se take informacije širijo med zaposlenimi.
»Podobno pismo sem tudi jaz prejel. Mislim, da se sum in te dezinformacije o preselitvi porajajo zaradi napovedane zamenjave direktorja, ki je Nemec in ki je na prejšnjih delovnih mestih delal tudi s Poljsko, Kitajsko, Indijo ter Turčijo. Zagotovim lahko, da o selitvi Termopola ni bilo prav nobenega govora, nasprotno: pripravlja se širitev obrata v Sovodnju.«
In kakšni so vaši načrti za prihodnost?
»Vsekakor želimo povečati lastno prodajo, saj je kriza pokazala, kako neugodna je naša skoraj popolna odvisnost od lastnika in le njegovega trga. Želimo povečati prodajo doma, v Avstriji in v državah na območju nekdanje Jugoslavije. Kot sem že omenil, pa pripravljamo širitev Termopola. Iskali smo celo nove lokacije – v Todražu in Poljanah, vendar sedaj pripravljamo dograditev v Sovodnju. Sedanja kriza sicer te načrte nekoliko odmika, vendar smo prepričani, da bomo začeli graditi prihodnje leto. Pridobili naj bi okoli sedemsto kvadratnih metrov novih proizvodnih površin, kar pomeni približno četrtino obstoječih, širitev proizvodnje pa seveda pomeni tudi dodatno zaposlovanje.«