Smrtna kazen za uničevanje strojev

Si lahko predstavljate, da bi bili obsojeni na smrt, ker ste uničili kakšen stroj v tovarni? Včasih je bilo tudi to mogoče. V času industrijske revolucije je 23. julija leta 1799 britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev. Po letu 1811 so zakon tudi množično uporabljali.

Industrijska revolucija je izraz, ki se nanaša na spremembe organizacije manufakturne (ali ročne) proizvodnje med letoma 1750 in 1850. To so najprej izpeljali v Veliki Britaniji. Proces se je začel pod vplivom gospodarskih, političnih in družbenih dejavnikov, precej pa sta k temu pripomogla tudi mir v državi in kapital, ki je bil na voljo. Industrijska revolucija se je začela z velikimi spremembami v kmetijstvu, zaradi katerih so nastali presežni delavci, ki so se lahko zaposlili v tovarnah. Neposreden povod zanjo je bil razvoj sodobnih proizvodnih postopkov. Sila pare je nadomestila uporabo mišic, vetra in vode. Zrasle so tovarne in začela se je množična proizvodnja industrijskih izdelkov. Značilen primer je bila industrializacija tekstilne industrije. Prav tu se je pokazala potreba po strojih in orodju za njihovo izdelovanje in to je vzpodbudilo novo mehanizacijo. Izboljšati je bilo treba prometne zveze. Zato so začeli kopati prekope ter graditi ceste in železnice. Znanje, ki so ga pridobili, so Britanci izvažali v druge države. Sredi 19. stoletja je bila Britanija najmočnejša in najbogatejša država na svetu.

Istočasno z razvojem se je spreminjala struktura britanske družbe. Ljudje so se selili v mesta, ki so se naglo širila. Zaradi nizkih plač, življenja v slumih in izrabljanja otroške delovne sile, so se pojavljale hude težave. Ljudje so bili prepričani, da so njihovih težav, revščine in trpljenja krivi stroji. Uničevanje strojev v velikem obsegu je izbruhnilo v Nottinghamshireu leta 1811. Pletilci so uničili orodje, na katerem so izdelovali nogavice slabe kakovosti. Stroji so naredili velike količine nogavic, ker pa so bile slabe kakovosti, so imeli delavci zato nizke plače. Za stanje so krivili stroje in jih začeli uničevati.

V 19. stoletju je nastalo v Veliki Britaniji gibanje ludistov, delavcev, ki so razbijali stroje, češ da jim jemljejo vsakdanji kruh. Ludisti so trdili, da delujejo pod vodstvom nekega Neda Ludda ali kralja Ludda, vendar verjetno človeka s tem imenom sploh ni bilo. Nasilje se je naglo širilo. Velike skupine so napadale predilnice bombaža in volne ter uničevale mehanične statve. Vlada je proti temu nastopila s smrtno kaznijo za razbijanje strojev.

Pregovori in reki

Komur so dnevi dolgi, naj se ne pritožuje nad kratkostjo življenja. (nemški pregovor)

Če plešeš z medvedom, ne odloži sekire. (ruski pregovor)

Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si. (portugalski pregovor)

Smeh ni greh

»Mamica, stric je prišel po denar za elektriko.« »Joj, kaj pa naj sedaj napravim? Čisto brez denarja sem?« »Naj se grem spet igrat k sosedovim?«

»Zakaj imate pa otrokovo posteljo dvignjeno pod strop?« »Zato, da bomo slišali, če bo padel iz nje.«

Blondinka svetuje sinu: »Vedno si najprej obuj levi čevelj, da jih ne boš mogel zamenjati.«