Brez dogovora o plačah

Sindikati in poslovodstvo družbe Fraport Slovenija po večmesečnih pogajanjih niso našli skupnega jezika za ureditev tarifnega dela kolektivne pogodbe zaposlenih na brniškem letališču.

Zgornji Brnik – Kot je povedal predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić, ki je skupaj s sekretarjem Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davidom Švarcem na petkovi novinarski konferenci predstavil izkupiček pogajanj, sindikatom (poleg Sindikata poklicnega gasilstva Aerodrom Ljubljana in Svobodnega sindikata Aerodrom Ljubljana je v pogajanjih sodeloval še Sindikat družbe Aerodrom Ljubljana) kljub približevalnim predlogom obeh strani z vodstvom podjetja ni uspelo oblikovati predloga tarifnega dela kolektivne pogodbe, ki bi zadovoljil obe strani.

Osnovni predlog sindikatov je bil (poleg višjih dodatkov na neugoden delovni čas in letnega usklajevanja plač z inflacijo) dvig plače za 23 odstotkov, kar po Švarčevem mnenju omogočajo tudi rezultati podjetja (Fraport Slovenija je lani ustvaril slabih 12 milijonov evrov dobička) in ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša 76 tisoč evrov (slovensko povprečje znaša okoli 44 tisoč evrov na zaposlenega).

Nazadnje so sindikati ponudili 12-odstotni dvig osnovnih plač in dvig dodatka na nedeljsko odelo s petdeset na osemdeset odstotkov ter stoodstotno eskalacijo plač z letno stopnjo inflacije v Sloveniji, kar po napovedih v naslednjih dveh letih pomeni 2,2-odstotno letno usklajevanje.

»Ne moremo razumeti ravnanja vodstva Fraporta, ki klub odličnim rezultatom in kondiciji družbe ni pripravljeno na dvig plač, s katerimi bi najnižje osnovne plače spravili vsaj na raven zakonsko določene minimalne plače. Do tega bi prišli z našim zadnjim predlogom, kar bi najnižje plače dvignilo na 940 evrov bruto, kar bo s 1. januarjem 2020 tudi zakonita minimalna plača,« je dejal Švarc.

Vodstvo podjetja je nazadnje podalo predlog, ki naj bi bil po besedah sindikalistov dokončen, zaradi česar so se ti o pogajanjih, ki so od aprila letos potekala za zaprtimi vrati, odločili spregovoriti v javnosti. Predlagali so petodstotni dvig osnovnih plač, dodatno pa še 1,84-odstotni dvig v letih 2020 in 2021, ter dvig letne eskalacije z 0,8 na en odstotek, hkrati pa so po besedah vodje pogajalske skupine na strani vodstva podjetja Boštjana Šijanca zaposlenim ponudili tudi enkratno izplačilo 480 evrov (zaradi prvotnega dogovora, da bodo plače višje že od julija letos). »Od septembra do januarja 2022 bi tako plače dvignili za dobrih 12 odstotkov,« je povedal Šijanec, ki dodaja, da bi dveinpolletno povečevanje plač po njihovem predlogu družbo, kjer so lani za stroške dela namenili 15 milijonov evrov, stalo še dodatnih 2,9 milijona evrov.

Med razlogi, da plače ne morejo povišati v skladu s pričakovanji zaposlenih in sindikatov, Šijanec navaja nestabilno poslovno okolje, v katerem družba deluje (predvsem zaradi negotove usode Adrie Airways), in investicije, za katere bodo v petih letih namenili več kot štirideset milijonov evrov. Največja je gradnja novega potniškega terminala, ki se bo začela ta teden.

Kakšen bo razplet pogajanj? »Prišli smo do točke, ko nas je poslovodstvo skupaj z nemškimi lastniki postavilo pred dejstvo, ali pristanemo na njihov predlog in sprejmemo petodstotni dvig plač ali po nekaterih navedbah zaposleni celo ne bodo deležni ničesar in ostajamo pri plačah, kot so današnje,« pravi Švarc, ki v primeru, da do septembra ne bodo našli rešitve, napoveduje nadaljnje sindikalne aktivnosti, med katerimi ne izključuje niti protestov in v skrajni sili stavke.

A kot na drugi strani poudarja Šijanec, bodo še poskušali najti skupen jezik in rešitev, ki bi zadovoljila obe strani.

Zaposleni so z vodstvom sicer v sporu tudi glede izplačila regresa. Tega je družba zaposlenim izplačala že marca, torej pred spremembo, po kateri je regres v celoti razbremenjen davka do višine povprečne slovenske plače, zaradi česar jim dolguje še 483 evrov.