Štirideset let umetnosti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 12. julij 2019 / 09:36

Združenje umetnikov Škofja Loka praznuje štirideset let. Rojstni dan v sodelovanju z Loškim muzejem v Galeriji Ivana Groharja obeležuje z arhivsko-dokumentarno razstavo, v Sokolskem domu pa so na ogled dela z dvajsete Kolonije Iveta Šubica ter gostujočih članov skupine AlarmArt iz Turčije.

Škofja Loka – V mestu na sotočju Poljanske in Selške Sore kar ne nehajo praznovati. Sredi junija so z veliko razstavo v Galeriji Loškega gradu obeležili osemdeset let Loškega muzeja, prvi julijski dnevi pa minevajo v znamenju še ene obletnice – natanko štirideset let praznuje Združenje umetnikov Škofja Loka, še pol manj pa Kolonija Iveta Šubica, ki je v dvajsetih letih postala stalnica in zadnja leta poteka v prenovljeni Šubičevi hiši v Poljanah. V aktualnem času se torej obuja spomin na preteklost, hkrati pa z dobrimi občutki pogleduje v prihodnost.

Preteklo sredo je bilo na trgu pred Groharjevo galerijo, v njej in kasneje v Sokolskem domu živahno. Lahko bi z gotovostjo potrdili, da je v iskanju spominov v galerijo vstopilo precej več ljudi, kot jih je bilo na prvem sestanku Združenja umetnikov Škofja Loka natanko pred štiridesetimi leti in enim dnem, namreč 2. julija 1979 v Knjižnici Ivana Tavčarja. V nadaljevanju večera so v Sokolskem domu odprli še skupinsko razstavo članov združenja, ki so sodelovali na nedavni dvajseti Koloniji Iveta Šubica, z naslovom Visoška kronika, in del, ki so jih s seboj pripeljali gostje iz Turčije, člani skupine AlarmArt z naslovom Male stvari (Small Things).

Štirideset let za umetnost

Od Malih stvari najprej k veliki zgodbi. V čast Združenju in njegovim nekdanjim ter sedanjim članom sta razstavo v Galeriji Ivana Groharja pripravili kustosinji Saša Nabergoj in Simona Žvanut. Gre za arhivsko-dokumentarno razstavo z naslovom 40 let Združenja umetnikov Škofja Loka: umetniki na svojem, ki predstavlja njegovo zgodovino delovanja vse od ustanovitve do danes. »Z njo želimo poudariti vizijo, zanos in odločenost članov, da si bodo v Škofji Loki ustvarili mesto zase – in za umetnost,« je v uvodnem nagovoru dejala soavtorica razstave Saša Nabergoj. »Razstava je zaokrožen prikaz in poklon štiridesetletnemu delovanju članov umetniškega združenja, ki uspešno ohranja živo tradicijo umetnosti, ki je bila v Loki vedno napredna, celo avantgardna – še posebej likovna umetnost vse od družine Šubic in Ivana Groharja do današnje, za slovenski prostor izredno močne sodobne umetniške scene.« Že sama postavitev razstave poudarja interdisciplinarnost in razvejanost programa, ki so si ga zastavili že v prvih letih in ga loški umetniki še vedno gojijo.

V prvem prostoru galerije z različnimi dokumenti in na celotni steni, posejani z vabili in plakati, prepoznamo razstavno dejavnost združenja, zlasti odprtje Galerije Ivana Groharja konec osemdesetih, ki so jo člani udarniško prenovili in programsko ter operativno vodili kar 13 let. Danes zanjo skrbi Loški muzej. Poimensko so predstavljeni tudi dosedanji člani društva. Kot pojasnjuje aktualna predsednica združenja slikarka Agata Pavlovec, je bilo vseh članov od ustanovitve do danes več kot sedemdeset. »Večinoma izviramo iz širšega škofjeloškega območja, v združenje pa smo privabili tudi nekaj članov iz sosednjih občin Železniki, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Kranj in Medvode. Največ nas je seveda slikarjev in kiparjev, med člani pa so tudi sodobni vizualni umetniki, oblikovalci, fotografi, arhitekti, striparji, rezbarji in literati, pesniki, dramski umetniki, glasbeniki … Lahko bi rekli, da smo vpeti med tradicijo in sodobnost.«

V drugem prostoru je prvič predstavljen izbor arhivskega gradiva združenja, skozi katerega avtorici razstave predstavljata razloge za ustanovitev, kakšni so bili cilji delovanja, kar je zanimivo izhodišče za primerjavo z njegovo aktivnostjo danes. Predstavljena je tudi publicistična dejavnost, od katalogov preglednih razstav do časopisov Šubičeve kolonije, ki jih obiskovalci lahko tudi vzamejo v roke in prelistajo.

V besedi in sliki prepoznavamo člane na preteklih razstavah, dogodkih in Kolonijah Iveta Šubica, posebno pozornost pa zavzemata rokovnik z zapiski prvega tajnika Združenja Franceta Berčiča - Berka in knjiga gonilne sile raznolikih dogajanj in prezgodaj umrlega Tomaža Lundra z naslovom Aktivisti, nastala na deveti Koloniji Iveta Šubica.

Zgodbo združenja si dodatno lahko obogatimo z ogledom posebej za to razstavo posnetih intervjujev s štirimi umetniki, ki so vzpostavljali združenje oziroma so bili posebej aktivni pri njegovem delovanju. Nekaj več časa si je treba vzeti, da prisluhnemo Agati Pavlovec, Maji Šubic, Francu Berčiču - Berku in Simonu Mlakarju.

»V vseh teh letih so se časi spreminjali, način sodelovanja pa še vedno ostaja tradicija,« o sobivanju združenja z Loškim muzejem dodaja Agata Pavlovec, ki njegovo pomembno vlogo šteje tako v skrbi za umetniško tradicijo kot za prepoznavnost aktualnih sodobnih ustvarjalcev, ki jih v Škofji Loki ni malo. Nabergojeva k temu dodaja: »Čeprav je združenje lokalno, pa s svojim delovanjem v marsičem presega lokalne okvire.«

Visoška kronika in Male stvari

Lep dokaz preseganja domačega okolja je tudi skupna razstava, ki so jo zatem odprli v Sokolskem domu. Loški muzej je v letu 2017 vzpostavil vezi s turško galerijo Güler Sanat, pri njih sta gostovala člana Peter Gaber in Maja Šubic, Škofja Loka pa je gostila znanega turškega slikarja Hakana Esmerja. Tokrat so turški umetniki prišli v številnejši zasedbi, in sicer v okviru umetniškega kolektiva AlarmArt. »Naša skupina, ki je v teh dneh obiskala Slovenijo, šteje okrog trideset ljudi, 13 umetnikov pa se s po dvema deloma predstavlja na tej razstavi, ki smo jo naslovili Male stvari. Vesel sem sodelovanja in vsi po vrsti smo navdušeni nad simpatičnim in romantičnim mestom Škofja Loka,« je povedal umetnik in tokrat tudi vodja skupine ter kurator razstave Denizhan Özer. Turški avtorji si galerijo tokrat delijo z umetniki iz Združenja umetnikov Škofja Loka, ki so sodelovali na dvajseti Koloniji Iveta Šubica v Poljanah. Tokrat so ustvarjali na temo Visoške kronike.