»Glih za glih« ...

Kal nad Komno (2001 n. m.) – … je dvatisočak. Višino presega za en cel višinski meter. Dolg krog, vreden obiska, kjer največ planincev srečamo pri Dvojnem jezeru.

Komna je idealno izhodišče za številne vrhove nad njo, ali pa za cel greben Bohinjsko-Tolminskih gora, kot se pravilno imenujejo t. i. Spodnje Bohinjske gore. Mi bomo tokrat zavili na drugo stran tega grebena in obiskali neoznačen vrh Kal. Pot bo dolga, a krog, ki ga bomo naredili, neizmerno lep.

Zapeljemo se do parkirišča pri Koči pri Savici. Pot začnemo s strmim vzponom čez skalno pregrado Komarče. Vzpon je ponekod izpostavljen in izjemno strm, zaradi česar tudi hitro pridobimo višino. V eni uri in pol smo pri Črnem jezeru. Nadaljujemo skozi Lopučniško dolino, ki jo odlikuje izjemna vegetacija, proti Koči pri Triglavskih jezerih. Tik pred Dvojnim jezerom zavijemo na neoznačeno stezico, ki nas pripelje na drugo stran jezera, tako da se izognemo koči. No, lahko pa seveda tudi nadaljujemo do koče. Usmerimo se na markirano pot, ki vodi proti Komni. Čaka nas kratek vzpon, nato pa približno 200 višinskih metrov sestopa proti Planini Lopučnica. Na planini nas smerokaz usmeri desno, čez planino proti Velikim vratom oz. Planini za skalo. V zmernem vzponu napredujemo po zelenih travnikih planine Lopučnica, ko se začnemo strmeje vzpenjati. Približujemo se apnenčastim gmotam, ki dajejo slutiti, da bomo kmalu v tipičnem kraškem svetu. In res je tako! Dosežemo apnenčaste pode, polne škrapelj in žlebičev, kjer se lahko čudimo ustvarjalnosti matere Narave. Bodimo pozorni na markacije. Dosežemo še eno dolino pod našim Kalom, nato pa se povzpnemo na Velika vrata, ki jih označuje ogromen možic in ogromen mejni kamen s časa Rapalske meje. Tukaj zapustimo našo markirano pot in se podamo v apnenčast labirint. Zagledamo prvega možica, se povzpnemo čez skalni prag, nato pa sledimo desnemu robu, kjer nas naslednji možic usmeri levo. Dosežemo široko polico, ki ji pridno sledimo. Dosežemo še eno manjšo dolinico, Kal vidimo pred seboj. Možici nam pomagajo najti pot skozi labirint, nekaj skalnih skokov preplezamo. Težavnost ne preseže ocene I/II. Ko dosežemo Kal, se z njega lahko spuščamo proti Lepi Komni, kjer dosežemo markirano pot. Če želimo malce daljšo pot, pa se vrnemo po poti vzpona na Velika vrata, od koder nadaljujemo po markirani poti do odcepa za Planino za skalo. Potem nas čaka vzpon na Oslovo škrbino. Že tako dolgo turo nam ta ovinek še malce podaljša, in verjetno nam bo jasno, zakaj škrbina nosi tovrstno ime. Ko dosežemo Oslovo škrbino, označuje jo možic, nas prečna pot popelje proti Lepi Komni. Čez lepo Komno nas vodi široka mulatjera. Občudujemo lahko ostaline preteklosti in kmalu smo na razpotju, kjer bi šli lahko še na Lanževico, a mi nadaljujemo proti Koči pod Bogatinom in Komni. Na Lepi Komni si lahko ogledamo še mrazišče, ki je tudi označeno. Najnižja izmerjena temperatura je bila 9. januarja 2009, ko so namerili -49,1 °C. Mimo mrazišča se malce povzpnemo do sedelca, ko pod seboj že zagledamo Kočo pod Bogatinom. Sledi spust do koče, nato pa nadaljujemo še do Doma na Komni. Pred nami je še vsaj ena ura in pol spusta do Koče pri Savici, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2001 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 11 ur
Zahtevnost: 4 /5