Stražarja Krnskega jezera

Velika Montura (1953 n. m.) in Velika Baba (2016 n. m.) – Redko obiskana vrhova nad kočo pri Krnskih jezerih. Ena pot je markirana, druga je neoznačena. Ostaline časa, ki je minil.

V okolici Krnskih jezer je ogromno hribov, ki še zdaleč niso tako oblegani kot mogočni Krn. Če torej iščemo mirnejše in enako lepe kotičke, je današnja tura kot nalašč.

Čez Vršič se zapeljemo v Trento, kjer zavijemo levo v Lepeno, na koncu katere ob Domu Klementa Juga parkiramo. Začnemo z vzponom proti Domu pri Krnskih jezerih. Udobna mulatjera se po približno uri in pol položi ter nas pripelje do zgornje postaje tovorne žičnice. Gremo mimo merilnika višine snega in kmalu smo na razpotju, kjer zavijemo levo na markirano pot proti Veliki Babi. V začetku je pot prečna, praktično ne pridobivamo višine, ko pa se nam z leve priključi še pot, ki prihaja od Koče pri Krnskih jezerih, pa se pot začne zmerno vzpenjati. Na koncu gozda se nam odpre pogled na greben od Kaludra do Velike Babe. Hodimo proti levi, nato pa se pot obrne v desno in v zmernem vzponu preči pobočja. Z vsakim metrom je razgled lepši, mi se pa strmo povzpnemo na Zeleno škrbino. Sledimo dolinici, ki se je odprla pred nami, in kmalu smo na razpotju. Desno je Velika Montura, levo pa Velika Baba. Na razpotju nadaljujemo naravnost po lepi, neoznačeni stezi, ki se nadaljuje po desni strani kamnite doline. Po nekaj minutah opazimo, da pot, po kateri hodimo, zavija desno in iz potke tudi postane širša, lepo sledljiva mulatjera. Občasno nam smer nakaže tudi kakšen možic. Višje se mulatjera razcepi, mi se držimo desne. Mulatjera nekajkrat zavijuga, in ko spet hodimo proti desni, pridemo do ostankov utrdb iz časa rapalske meje. Gremo mimo in se po travnatem grebenu sprehodimo do vrha. Kot vsak vrh nas tudi ta nagradi z razgledom: Šmohor, Krn, Krnsko jezero, Lemež, Debeljak in povsem zraven Velika Baba, naš drugi cilj. Vrnemo se na razpotje, kjer smo prej šli naravnost, in zavijemo desno na označeno pot, ki vodi proti Veliki Babi. Izgubimo nekaj višinskih metrov, nato pa se začnemo zložno vzpenjati po travnato-kamnitem pobočju, poraslim z ruševjem. Zmerno se povzpnemo do grebena, kjer pot zavije strmo levo navzgor. Pot je mešanica zemlje, kamnov in korenin, zato je lahko po dežju zoprno spolzka. Hitro dosežemo razgleden vrh.

Kam in kako bi sestopili? Predlagam, da sledimo grebenski poti, ki poteka proti Lanževici, nasproti Velike Monture pa se usmeri na krajši greben, ki nas pripelje pod predvrh Velike Monture. Z rušjem porasli predvrh obidemo po desni strani in pridemo do sedla, kamor bi nas pripeljala tudi mulatjera, ki je predhodno zavijala na Veliko Monturo. Sledimo skromni stezici, ki jo označujejo možici. Pravzaprav hodimo po nekakšni travnati grapi, ki se na svojem izteku priključi markirani poti, ki pelje na Bogatinska vratca. Ko dosežemo markirano pot, zavijemo desno in se začnemo spuščati proti Domu pri Krnskih jezerih. Gremo mimo ogromnih propadajočih poslopij obmejne straže v dolini Za Lepočami, kjer so bili nastanjeni vojaki, ki so nadzirali prehod čez Bogatinsko sedlo. Mimo Doma pri Krnskih jezerih sestopimo nazaj do Lepene, kjer nas čaka jekleni konjiček. Zaključili smo čudovito krožno turo in s kančkom sreče morda nismo srečali niti enega planinca. Še so kotički miru in tišine v Julijskih Alpah.

Nadmorska višina: 2016 m
Višinska razlika: 1600 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 3 / 5