Odprli razstavo o kolarstvu

V Kurnikovi hiši v Tržiču je na ogled stalna razstava o kolarstvu, ki predstavlja eno nekdaj pomembnih tržiških obrti. Razstava ponuja vpogled v kolarsko delavnico in razkriva s postopki izdelave in izdelki povezane zanimivosti.

Tržič – Stalno razstavo o kolarstvu, umetnosti izdelovanja koles, so odprli prejšnjo sredo. Kot je povedala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, so že leta 2013 začeli prenavljati vse obrtne razstave v muzeju, tudi kolarsko. Stalno mesto je kolarstvo zdaj dobilo v Kurnikovi hiši, tu je bilo kolarstvo dejansko doma in še vsebino Kurnikove hiše so obogatili z njo. »Tržič se je razvil ob prometni poti, ki je čez prelaz Ljubelj povezovala Jadran z osrednjo Evropo. Sprva tovorniško pot so v 16. stoletju razširili, da so po njej lahko potovali z vozovi. Furmani so na poti potrebovali servis, tako za priprego konj in podkovanje konjskih kopit kot za popravilo vozov, ki so se pogosto kvarili. Slednje delo so v povezavi s kovači opravljali kolarji. V 19. stoletju je bil najbolj znan tržiški kolar Fortunat Kurnik, starejši brat Vojteha Kurnika,« je orisal višji kustos dr. Bojan Knific.

Kolo sta izdelala kolar in kovač; kolar njegov leseni del, kovač kovinski. Kot je razložil Knific, je bila izdelava zahtevna in je terjala obilo znanja in natančnosti. Na razstavi je opisan postopek izdelovanja koles. Osnovo razstave sicer predstavlja več deset razstavljenih predmetov, ki govorijo zgodbe o preteklem delu kolarjev. Na ogled je nekaj maket vozov, ki so jih uporabljali v Tržiču okrog leta 1890, med njimi maketa parizarja, s kakršnim so prevažali težka bremena čez Ljubelj. Otrokom bo zanimiva raglja, ki jo lahko zavrtijo; nasploh v muzeju, ki ga obišče veliko šolskih skupin, stremijo k temu, da otroci nekdanje čase tudi interaktivno podoživijo in se na ta način z dediščino srečajo na zabaven in hkrati strokoven način. Tako kot nekdaj ljudski pesnik in kolar Vojteh Kurnik (1826–1886) bodo tudi obiskovalci lahko pisali na oblance.

V razstavo so vključene ilustracije, ki so delo ilustratorja Jureta Engelsbergerja in še dodatno oživijo to starodavno obrt. Vodja projekta je Jana Babšek, kustos je dr. Bojan Knific, v strokovni skupini so sodelovali še Boštjan Meglič, Anže Bizjak in mag. Vilja Lukan, oblikovanje razstave pa je delo Barbare Bogataj Kokalj.