Nadškofiji odškodnina

V zdravniškem sindikatu so za 8. november napovedali začetek stavke. Sodišče je ljubljanski nadškofiji prisodilo šestnajst milijonov evrov odškodnine zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov.

Zdravniki bodo stavkali

Čeprav so v zdravniškem sindikatu Fides prejšnji teden napovedali, da bodo 8. novembra začeli stavkati, so se njihovi predstavniki v torek vseeno srečali z vladno stranjo in nadaljevali pogajanja glede sprememb kolektivne pogodbe. Med stavkovnimi zahtevami Fidesa so sprejetje standardov in normativov, povišanje največjega plačilnega razreda za zdravnike, izboljšanje osnovne plače in spremembe pri napredovanjih zdravnikov v nazive. Po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina so se za stavko odločili, ker so se z vlado v letu dni od predložitve njihovega prvega predloga sprememb kolektivne pogodbe uskladili bolj malo. Kot je pojasnil, bo stavka potekala v obliki omejitve dela stavkajočih zdravnikov na 40 ur tedensko, kakor dela velika večina javnih uslužbencev. Kakšen bo vpliv stavke na redno delo v zdrav­stvenih ustanovah, se bo po Kuštrinovih besedah pokazalo ob njenem poteku. Zagotovo pa zdravniki ne bodo odrekli izvedbe nujnih posegov, opravili bodo tudi mnogo nenujnih, verjetno pa bodo veliko načrtovanih diagnostičnih in terapevtskih posegov preložili na kasnejše obdobje. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je presenečena nad napovedjo stavke, ker da so v pogajanjih že zelo približali stališča, zlasti glede standardov in normativov.

Zamik prodaje NLB

Predsednik vlade Miro Cerar je v pogovoru za Bloomberg napovedal, da bo Slovenija prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB) verjetno preložila zaradi negotovosti glede brexita ter nestabilnosti na finančnih trgih, so poročali v Financah. Ob tem je zagotovil, da bo Slovenija spoštovala zaveze iz načrta prestrukturiranja banke, dane Evropski komisiji. Te predvidevajo prodajo podržavljene NLB do konca prihodnjega leta. Za podaljšanje roka prodaje NLB je sicer potrebno soglasje Evropske komisije.

Cerkvi visoka odškodnina

Mediji so v zadnjem tednu poročali, da je ljubljansko okrožno sodišče Rimskokatoliški cerkvi (RKC) v Sloveniji oziroma Nadškofiji Ljubljana prisodilo z obres­tmi vred približno 16 milijonov evrov odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe gozdov v času denacionalizacijskega postopka. Na nadškofiji, ki menda od Sklada kmetijskih zemljišč zahteva skupno 32 milijonov evrov odškodnine, so za TV Slovenija pojasnili, da so bili pri­pravljeni sprejeti nekaj manj kot sedem milijonov evrov odškodnine, a so v Skladu predlagano poravnavo zavrnili. Na odločitev sodišča se je med politiki prva odzvala predsednica Zavezništva socialno-liberalnih demokratov Alenka Bratušek, ki je RKC pozvala, naj se odpove dosojeni odškodnini. Po njenem je nedopustno, da RKC od države zahteva odškodnino po tistem, ko so podjetja v njeni lasti v slovenskih bankah povzročila okoli 450-milijonsko vrzel oziroma deset odstotkov izgube vseh slovenskih bank. Kot je spomnila, so med štirimi največjimi upniki, ki so jih prenesli na slabo banko, trije v cerkveni lasti: Zvon Ena ter Zvon Dva in T-2. »450 milijonov evrov pomeni 750 evrov na vsakega slovenskega upokojenca, polovico drugega tira in več kot tretjino tretje razvoje osi,« je poudarila.

Protest proti migrantskemu centru

V Črnomlju so v sredo protestirali proti nameri vlade, da na njihovem območju postavi sprejemni center za migrante, če bi se ti znova množično pojavili na naših mejah. Že tako obubožana Bela krajina je proti vsakršni obliki migrantskega centra, ker si tega ne more privoščiti, je na protestnem shodu poudarila predstavnica Civilne iniciative proti migrantskemu centru v Beli krajini Maja Kocjan, sicer tudi občinska svetnica SDS. Napovedala je, da bodo, če jih vlada ne bo upoštevala, onemogočili dostope do zemljišč, ki in ko naj bi jih ministrstvo za obrambo uporabilo za vzpostavitev črnomaljskega begunskega centra.

Manj Zoisovih štipendistov

Število Zoisovih štipendistov je po podatkih Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije v zadnjih petih letih upadlo za več kot 30 odstotkov, predvsem zaradi spremembe zakonodaje pred dvema letoma. Na skladu kot bistven razlog za upad štipendistov vidijo v dejstvu, da je novi zakon določil višje osnovne štipendije, ki zdaj za dijake znašajo 120 evrov (prej 66 evrov) in 140 evrov za študente (prej 102 evra), zato je ob določenih razpisanih sredstvih dodeljenih manj štipendij. V Študentski organizaciji Slovenije pa menijo, da so za upad krivi spremenjeni pogoji za prejemanje štipendije, saj je bil stari pogoj za pridobitev štipendije bodisi ustrezen uspeh bodisi izjemen dosežek, po novem pa oboje skupaj.