Mehkoba gline in neba

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 6. december 2016 / 19:58

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost razstavljata aktualna nagrajenca Prešernovega sklada, akademska kiparka Mojca Smerdu in akademski slikar Aleksij Kobal.

Kranj – V zadnjih letih je že tradicija, da ob obletnici Prešernovega rojstva, 3. decembra, v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost predstavijo likovnega ustvarjalca, ki je februarja aktualnega leta prejel Prešernovo nagrado ali nagrado Prešernovega sklada. Letos se je prvič v zgodovini galerije zgodilo, da sta nagrajenca dva, zato je tokratna razstava dvojna, lahko bi rekli slikarsko-kiparska. Akademska kiparka Mojca Smerdu je iz kiparstva diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Dragu Tršarju, pri katerem je opravila tudi kiparsko specialko, nagrado Prešernovega sklada pa je prejela za razstavo skulptur v Galeriji Murska Sobota. Akademski slikar Aleksij Kobal, ki je na isti akademiji diplomiral pri profesorju Janezu Berniku, slikarsko specialko pa zaključil pri profesorici Metki Krašovec, je nagrado Prešernovega sklada prejel za razstavi Nocturno v Obalnih galerijah Piran, v razstavišču Monfort Portorož, in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji v Ljubljani.

Kiparstvo Mojce Smerdu, ki se je oblikovalo od druge polovice sedemdesetih let 20. stoletja dalje, se v vseh pregledih sodobnega slovenskega kiparstva uvršča kot ustvarjalnost ene najznačilnejših kipark osmega desetletja, to je v času figurativne umetnosti čutnega inkarnata in vitalizma. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, se je njeno kiparsko razmišljanje razvilo iz značilne morfologije ženskih oblik, ki so se izvile iz mase v betonu v pomenljivo figurativno metaforiko.

Likovno ustvarjanje Aleksija Kobala je močno povezano z aktualno družbeno stvarnostjo, saj neprekinjeno odraža sodobno globalno in lokalno družbo, civilizacijsko in tehnološko izpolnjeno, a v bistvu odtujeno in osamljeno, s čimer se zapisuje v krog družbenokritično angažiranih ustvarjalcev. V zadnjih dveh ciklih Nocturno in Območje zajetja, katerih del si lahko ogledamo tudi v kranjski galeriji, gre pa za platna velikih formatov, se je ponovno vrnil k tradicionalnim oljnatim barvam. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi k nagradi, njegova dela ne glede na izbrano tehniko vedno na sebi lasten način demonstrirajo, analizirajo in komentirajo stvarnost konkretnega trenutka ter hkrati nakazujejo avtorjeve vizije prihodnosti.

Umetnika se predstavljata v vseh treh etažah, oba pa sta s kustosom Gašperjem Peternelom sodelovala tudi pri postavitvi razstave. V razgibanem galerijskem okolju si tako lahko skupaj ogledamo velike formate in uživamo v spokojnosti Kobalovih industrijskih krajin, ki posegajo v nebo in se hkrati stapljajo z njim, v sredini prostorov pa nas s svojo mehkobo navdihujejo kipi, ki kot da so stkani iz glinene niti in negovani od nežnih ženskih rok Smerdujeve. Če v prvem nadstropju nostalgični pogled v preteklost ponuja njena instalacija s fotografijami na stenah in lesenimi tramovi ter težkimi bronastimi kladami v prostoru (Strah pred izpraznjenim časom iz leta 1993), se v drugem nadstropju srečamo s prihodnostjo, ki nam jo slika slikar, vanjo pa nas vodi razvoj človeštva. V prihodnjih dneh bo k razstavi dodan tudi film o obeh umetnikih.