Diagram prikazuje prehod iz analognega v digitalno shranjevanje informacij v obdobju 1986–2014, ko je digitalni način povsem prevladal. V enaki meri se je povečala tudi možnost digitalnega nadzora nad nami vsemi. / Foto: Wikipedija

Digitalna diktatura

Živimo v demokraciji, možnost ponovne diktature se zdi vse bolj oddaljena. Pa ni čisto tako. Pod površino našega vsakdanjika potekajo procesi, v katerih postajamo vse bolj nadzorovani. Nastaja možnost digitalne diktature …

Nadzorovalni kapitalizem

Med strokovnjaki, ki vedo o možnosti digitalne diktature povedati kaj več, je tudi Janine L. Spears, profesorica informacijske varnosti na Cleveland State University v ZDA. Pravi, da je zelo zaskrbljena: za posameznika, za zasebnost, za prihodnost medmrežja in družbe. »Kaj so morebitne nevarnosti ... Marsikaj smo že videli v zgodovini, veliko nas je naučila. Iskreno, sama pomislim na Vzhodno Nemčijo in Stasi.« Sicer pa vso zadevo označuje še drugače. »Nadzorovalni kapitalizem je skoraj popoln izraz za problematiko. Nadzor pomeni, da nas gledajo, in to tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Seveda se to dogaja na množični ravni. Kapitalizem pove, da nas nadzorujejo podjetja, katerih namen je ustvarjanje dobička, in tega se je treba zavedati. Podjetja priznajo, da podatke o nas zbirajo za namene oglaševanja. Toda raziskovalci in novinarji so dokazali, da je nadzorovalni aparat mogoče uporabiti – in tudi se uporablja – še v širše namene … Morda vemo za nekaj konkretnih transakcij, nikakor pa posameznik ne more imeti jasne slike, koliko so zbrali o njem, katere organizacije te podatke zdaj imajo in za kaj se uporabljajo.« Doslej so nam možnost zlorabe umetne inteligence, zbiranja množičnega podatkovja ipd. prikazovali razni ZF in »utopični« filmi. Zdaj te utopije postajo antiutopije (distopije). »No, nočem primerjati družbe s filmi, toda vse bolj se zdi, da nekateri poskušajo znanstveno fantastiko do neke mere udejanjiti. Minority Report mi pade na pamet, s prej omenjeno idejo sklepanja o določeni osebi in nato preprečevanja napovedanih dogodkov. Še posebej, ko v zgodbo vključimo umetno inteligenco. To je potencialna nevarnost … Pred nami je tudi možnost, da se bomo postopoma premikali proti nečemu, kar obstaja in se dogaja že danes. To je kitajski sistem družbenega točkovanja. Tam je, obstaja, je resničen in se dogaja prav zdaj. In to ne samo v eni državi, elementi se širijo, prebrala sem poročila, da Venezuela prevzema nekatere prakse. Torej, že danes vidimo, kaj je mogoče. Mislimo si, da se to ne bo zgodilo v naših državah, ampak tega ne vemo. Ko enkrat imamo tehnologijo na voljo in se politično nihalo premakne ... Ko smo gledali znanstvenofantastične filme, so se nam zdeli – fantazijski. Strašni, a obenem globoko, globoko v prihodnosti. Danes se ne zdijo več tako zelo fantazijski. Marsikaj se lahko zgodi v roku 20, 30 let. Karte so na mizi. In ne poznamo jih.« Kaj lahko storimo kot posamezniki? »Zmanjšati poskušam svojo digitalno sled. Zbiranju podatkov o sebi se ne moreš izogniti, resnično pa ga lahko zelo okrniš.« Na prvem mestu se poskuša »razguglati«. Zakaj se izogiba prav temu konkretnemu podjetju? »Ne pravim, da je Google slabo podjetje. Ima pa v resnici neznansko količino podatkov o ljudeh. Povsod je. Pred kratkim so na Univerzi Princeton opravili raziskavo, pregledali so milijon največjih spletnih strani. Google je imel sledilce na 80 odstotkih teh strani! Ima tudi izjemno raznolike načine zbiranja informacij, in če lahko vse to združijo, je profil posameznika ogromen. Da ima eno samo podjetje toliko podatkov o posamezniku, to se mi preprosto ne zdi ... preudarno. Še posebej, če gre za podjetje, katerega cilj je dobiček.« Skratka: nevarnosti, ki nam pretijo, niso več samo fizične, vse bolj se digitalizirajo in tako prikrivajo; ko jih naposled odkrijemo, pa je morda že prepozno … Več o teh pojavih lahko preberete v odličnem dosjeju (Na pragu digitalne diktature: brez zasebnosti in brez svobode), ki ga je na MMC RTV SLO pripravil novinar Aljoša Masten.

Natrenirani nogometaši

»Nogometaši so hitrejši, bolj atletski. Vsi imajo ''sixpacke''. Ko snamejo dres, vsaka ženska pogleda ta trenirana telesa.« To je v intervjuju za Der Spiegel izjavil 65-letni Friedhelm Funkel, trener nemškega prvoligaša Fortune iz Düsseldorfa. Funkel ugotavlja, da imajo nogometaši tudi izrazite trebušne mišice. Zanimivo je njegovo (negativno) mnenje o tetovažah: »Neumnost. Vedno rečem, ali sploh vedo, kako boste videti, ko boste stari toliko kot jaz. Grozno! Saj se ne boste upali pokazati brez srajce.«

Woodstock 50

»Pred petdesetimi leti so se ljudje v miru zbrali tu in prek glasbe svet navdahnili za spremembe … Še vedno smo predani ohranjanju te bogate zgodovine in duha, izobraževanju in navdihovanju novih generacij, da bodo pozitivno prispevale k svetu prek glasbe, kulture in skupnosti.« Tako je koncert ob petdeseti obletnici izvirnika iz leta 1969 označila Darlene Fedun, ena od organizatorjev. Sredi avgusta se obeta velik dogodek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 9. avgust 2012 / 07:00

"Pasja" Pasja ravan

Kolesarski vzpon na Pasjo ravan je bila druga tekma v vrsti za letošnji Pokal polanskih puklov.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 23. december 2018 / 18:36

Abraham za smučišče v Mojstrani

Smučišče v Mojstrani, ki je eno boljših malih smučišč v Sloveniji, letos praznuje petdesetletnico delovanja. Zadnja leta zanj skrbita zakonca Zajšek.

GG Plus / nedelja, 23. december 2018 / 18:35

Božidar Fajdiga, legenda starega Kranja

Ko je dr. Božidar Fajdiga pacientki predpisal strogo dieto, ga je zaskrbljeno vprašala: »Kaj pa fržolček? Tega imam pa tako rada! Ali lahko …« Odgovor je bil kratek: »Prdnila pa boš na drugem svetu...

GG Plus / nedelja, 23. december 2018 / 18:33

Marija Terezija

»Leta 2017 je minilo 300 let od rojstva ene najpomembnejših evropskih vladaric, Marije Terezije (13. 5. 1717–29. 11. 1780), ki je imela kot deželna kneginja slovenskih dežel velik vpliv na slovensk...

Zanimivosti / nedelja, 23. december 2018 / 18:32

Norčav čas

Ob tem prijetnem pogledu so interpretacije različne in ob tem človeku v glavo šinejo vseh vrst domislice. Recimo tale: če gre za slovensko ljudsko pesem, ki opeva vilinska bitja, je dobro, če pevka...

Kronika / nedelja, 23. december 2018 / 18:29

Kradljivi prodajalec krp

Cerklje – Kranjski policisti so ta teden obravnavali drzno tatvino iz stanovanjske hiše v Cerkljah. Tatvino je v ponedeljek med peto in šesto uro popoldan izvedel moški, ki se je krajanu na domu pr...