Deset koncertnih večerov

Na 37. Festivalu Radovljica, ki bo potekal med 10. in 25. avgustom, se bo zvrstilo deset koncertov.

Radovljica – Festival Radovljica se počasi bliža svoji štiridesetletnici, saj bo letos doživel že 37. izvedbo. Številni koncerti z vrhunskimi izvajalci, bogat program in zvesta publika iz domačega in mednarodnega prostora so v vseh teh letih v Radovljici pognali korenine, ki jih pridno z vso skrbnostjo zaliva lokalna skupnost, od občine in turistično-informacijskega centra do glasbene šole … Kot je na predstavitvi povedala predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, ki je organizator festivala, imajo do leta 2021 tudi z ministrstvom za kulturo veljavno pogodbo o sofinanciranju. »Strokovna komisija za glasbeno umetnost ocenjuje, da festival med slovenskimi festivali izstopa tako po kakovosti kot po njeni idejni zasnovi.« Prvi podpornik je sicer še vedno Občina Radovljica z okrog 36 tisoč evri, medtem ko ministrstvo prispeva nekaj čez 25 tisoč evrov, tu pa so še nekateri drugi pokrovitelji.

Na desetih letošnjih koncertih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav: Avstralije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Velike Britanije. Od desetih koncertov jih bo sedem v Baročni dvorani Radovljiške graščine, dva bosta v cerkvi sv. Petra, eden pa že po tradiciji v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Program je že 13. leto pripravil Domen Marinčič. »Ena od rdečih niti festivala je izvajanje slovenske glasbene dediščine, posvečeni ji bodo trije sporedi, kar nekaj sporedov in sestavov pa je nastalo tudi posebej za festival. Letošnji repertoar bo segal od Bizantinskega korala do Johanna Sebastiana Bacha in Franza Schuberta,« pove Domen Marinčič, pri čemer poudarja, da bodo letos v Radovljici gostili nekaj svetovno znanih ansamblov in solistov, med njimi so to ruski violončelist Aleksander Rudin, francoski čembalist Pierre Hantai, švedski solist na kljunasti flavti Dan Laurin in švicarski mojster improvizacije Rudolf Lutz.

Že na prvem koncertu bosta zazvenela poleg koncertov Antonia Vivaldija čembalski koncert v italijanskem slogu iz ptujske zbirke, ki je morda delo slovenskega avtorja, in trio Arcangela Corellija iz rokopisa v Ljubljani. Tretji koncert bo posvečen koncertantnim motetom Isaaca Poscha, ki je zadnja leta življenja preživel na Kranjskem. Koncert italijanskega 11-članskega ansambla Cantica Symphonia bo predstavil dvozborske psalme za večernice italijanskih poznorenesančnih skladateljev, ki so se ohranili v rokopisih iz Gornjega Grada in so bili nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. Večino skladb poznamo le iz Hrenove zbirke in zazvenele bodo prvič po več stoletjih. Cikel objavljenih zbirk Johanna Sebastiana Bacha bo letos nadaljeval slavni francoski čembalist Pierre Hantai z Goldbergovimi variacijami. Baritonist Romain Bockler in lutnjist Bor Zuljan bosta nastopila z lastnimi priredbami glasbe Josquina Despreza. Na sporedu četrtega koncerta bo klavirski trio Franza Schuberta na zgodovinskih glasbilih; violončelist Aleksander Rudin bo igral tudi arpeggione, redko godalo, ki ga je leta 1823 izumil dunajski goslar Stauffer in za katerega je Schubert napisal svojo priljubljeno sonato. Legendarni švicarski improvizator Rudolf Lutz bo improviziral v Bachovem slogu na orglah cerkve v Velesovem. Hrvaški guslar Jure Miloš bo nastopil s tremi hercegovskimi pevkami s sporedom tradicionalne glasbe iz Zahodne Hercegovine. Desetčlanski vokalni ansambel Byzantion bo izvajal bizantinski koral romunske pravoslavne cerkve. Festival bo sklenil The English Cornett and Sackbut Ensemble z beneško glasbo za cinke in pozavne.