Športniki ga potrebujejo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / sobota, 15. junij 2019 / 10:17

Lani spomladi je prvi varuh športnikovih pravic, ki ga je imenovala slovenska vlada, postal nekdanji uspešen športnik, po poklicu pa pravnik, Kranjčan Rožle Prezelj. Po letu dni ugotavlja, da ga športniki še kako potrebujejo, saj se z različnimi vprašanji vse pogosteje obračajo nanj.

Ljubljana – Šport lahko z napačnimi pristopi pripelje do nehumanega dela s športniki, kot so na primer nastopi kljub poškodbam, pretreniranost, neprimerne metode treninga pri mladih tekmovalcih, siljenje ali napeljevanje na nepošteno športno udejstvovanje, telesno nasilje nad športniki pri treningu ali tekmovanju, poniževanja ali žalitve, spolno izkoriščanje in podobno. Vsak športnik in strokovni delavec v športu je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki jih opredeljujejo Splošna konvencija o človekovih pravicah, Konvencija o otrokovih pravicah in tudi Zakon o športu.

Naloga varuh športnikovih pravic je, da skrbi za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu, obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude deležnikov v športu, objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani varuha športnikovih pravic in o tem obvešča javnost. Od lanskega aprila to delo (nepoklicno) opravlja Kranjčan Rožle Prezelj, ki je že prej za pravice športnikov skrbel tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez.

»Veseli me, da imamo varuha športnikovih pravic, kajti so stvari v športu, ki niso zgolj uspehi, ampak so včasih tudi tako imenovane temne plati športa. Ne gre pa le za to, ampak je inštitut varuha športnikovih pravic namenjen tudi svetovanju, zato je v letnem poročilo tudi veliko nasvetov, kaj na področju športa izboljšati. Zaveza ministrstva pa tudi vseh drugih, ki skrbijo za področje športa, pa je, da priporočila tudi razrešimo,« je ob predstavitvi poročila varuha športnikovih pravic poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

»Bil sem vrhunski športnik in že takrat sem se soočil z različnimi vprašanji, ki sicer ne pomenijo nujno kršitve kakršnekoli pravice, ampak so zgolj terjala odgovore na nejasnosti. Ko se je začel razvijati inštitut varuha športnikovih pravic, pa se mi je to zdela izredna priložnost za razrešitev teh vprašanj,« je povedal Rožle Prezelj, ki je po izobrazbi pravnik, zato se je dela lotil zelo zagnano in tudi strokovno. »V devetih mesecih lanskega leta sem obravnaval 42 različnih primerov, največ jih je bilo na področju nastale situacije med športnikom in športno organizacijo. Športniki so se name obračali tako po telefonu kot elektronski pošti, precej pa jih je v času uradnih ur prišlo po nasvet tudi v prostore na ministrstvo. Nekateri so želeli posredovanje v že nastalem sporu, drugi so želeli zgolj informacijo, da se na primer ne bi zataknilo pri nadomestilu ob prestopu v drug klub,« je povedal Rožle Prezelj in dodal, da je pripravil tudi uspešne mediacije.

Varuh športnikovih pravic je v letnem poročilu izdal tudi nekaj priporočil in smernic. Kot je povedal Rožle Prezelj, se ta nanašajo na izvajanje načela prostega prestopa, načelo prednostne uporabe javnih športnih objektov, upravljanje športnih organizacij, javno sofinanciranje programov športa in ustanovitev neodvisnega arbitražnega organa za šport v Sloveniji.