Franja Tavčar, kraljičina dvorna dama

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (236)

Franja Tavčar, ki se je rodila 8. februarja 1868 v Ljubljani, je bila ena od najuspešnejših Slovenk. Bila žena pisatelja in ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Odločilno je vplivala na uspešno delo svojega moža. Tudi v materialnem pogledu. Bila je ena najbogatejših slovenskih dedinj, organizatorka številnih ženskih organizacij in tudi prva Slovenka, ki je postala dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević.

Rodila se je očetu nadtelegrafistu Gustavu Košeniniju in materi Frančiški, rojeni Arce. Ker so ji starši kmalu umrli, je mladost preživela pri bogatem stricu Fr. Lukmanu, prepuščena vzgoji materinega brata Rajka in njegove sestre Josipine - Ajke. Ker so bili vsi brez potomstva, je veljala za izredno bogato dedinjo. Na slovenskih kulturno-prosvetnih prireditvah jo je Marija Murnik pritegnila v narodno-vzgojni karitativni krog, kjer se je srečala z odvetnikom Tavčarjem in se z njim poročila, ko je bila stara 19 let. Imela sta pet otrok.

Pri najrazličnejših prireditvah je prevzemala pokroviteljstvo, botrstvo in tudi vodstvo. Leta 1894 je prevzela organizacijo ljubljanskih meščanskih žensk z namenom, da jih čim bolj prebudi k narodni zavesti in dobrodelnosti. Pri Ciril-Metodovem društvu, je leta 1894 predsedovala prvi mestni ženski podružnici. Bila je članica vodstva in od leta 1934 tudi častna predsednica. Delovala je pri Splošnem ženskem slovenskem društvu, pri Ženskem telovadnem društvu, odseku Sokola, kot prvem izrazito ženskem združenju, kjer je načelovala od ustanovitve. Zlasti je pomembna njena skrb za dekliško izobrazbo od ustanovitve ljubljanske Mladike ter Mestnega dekliškega liceja, kjer je tudi soodločala pri prvem slovenskem ženskem internatu in povsem slovenski srednji šoli. Pred koncem prve svetovne vojne je začela s predstavnico katoliškega meščanstva Cilko Krekovo množično akcijo za majniško deklaracijo. Besedilo je podpisalo več kot deset tisoč slovenskih žena in deklet.

Uveljavljala se je s karitativnim delom za gmotno ogrožene otroke, nebogljence in starce. Ustanovila Dečji in materinski dom v Ljubljani, ga vodila. Predsedovala je bolniškemu društvu in dosegla zgraditev doma za onemogle ženske Jozefišče na Poljanski cesti. V soglasju z možem je na domu nudila kosila revnim nadarjenim dijakom, kratek čas jih je bil deležen tudi Ivan Cankar. Podpirala je tudi Murna, vrsto slikarjev, npr. Ivano Kobilco, Jurija Šubica, Ivana Vavpotiča in druge. Med drugim je skrbela tudi za gmotno ogroženo Prešernovo hčer Ernestino Jelovšek. Umrla je 8. aprila 1938, pokopana pa je v družinski grobnici na Visokem.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 4. 2. 1854 rodil kemik in agronom Ernest Kramer. Leta 1900 je ustanovil društvo za pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja. Objavil je prvo delo s področja kemijske bakteriologije, zato velja za začetnika te vede.

V Kropi se je 5. 2. 1753 rodil pravnik Jožef Potočnik. Bil je tretji sin fužinarja Gregorja Potočnika in njegove druge žene Marijane Toman. V Ljubljani je odprl odvetniško pisarno, leta 1781 pa prevzel vodstvo magistratne pisarne. Dne 26. 9. 1786 je postal mestni župan.

V Kranju se je 6. 2. 1786 rodil zdravnik Florijan Sentimer. V Parizu je nepričakovano vstopil v Napoleonovo armado in z njo leta 1812 prišel do Moskve kot polkovni zdravnik. Kot ruski ujetnik se je v vojaški bolnišnici v Orlu srečal s kolero. Oženil se je z Rusinjo, dobil dva sinova in hčerko. Ruski car Aleksander I. mu je priznal dunajsko diplomo.