Karel Petrič s sinovoma v vodstvu kranjskega zdravstva

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (202)

Danes pomislimo v Kranju pri priimku Petrič najprej na izredna plavalca Boruta in Darjana, ki sta obvladovala jugoslovansko plavanje (podobno kot pred njima Vlado in Peter Brinovec). Bila sta sinova Draga Petriča, ki je bil direktor Zdravstvenega doma Kranj in je imel starejšega brata Marka, ki je bil direktor zobne ambulante. Njihov prednik je bil humanist in zdravnik Karel Petrič, ki se je rodil 8. junija 1900 na Jesenicah. Leta 1936 je bil imenovan za direktorja Zdravstvenega doma Kranj, kjer je delal v higienski in preventivni službi v posvetovalnici za nosečnice, matere z dojenčki in majhnimi otroki ter v šolski polikliniki. Istočasno je imel uradno dovoljenje Zdravniške zbornice v Ljubljani za opravljanje privatne zdravniške prakse v lastni ambulanti v Kranju. Bil je priljubljen kot zdravnik in meščan v Kranju.

Rodil se je v družini obrtnika. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval in uspešno končal v Kranju. Študij medicine je začel na Dunaju. Ko sta mu umrla oba starša in je ostal brez sredstev in premoženja, je nadaljeval in končal študij v Zagrebu. Ko je opravil enoletni obvezni zdravniški staž in s tem pridobil pravico do samostojnega dela in splošne zdravniške prakse, se je zaposlil kot zdravnik v Higienskem zavodu v Ljubljani, kjer je nekaj let vodil bakteriološko-epidemiološki oddelek. Ob koncu leta 1930 je odšel z Rockefellerjevo štipendijo v Charlottenburg na šestmesečni podiplomski študij in specializacijo iz higiene. Leta 1931 je proučeval organizacijo in didaktiko zdravstvene vzgoje v Drestenu ter organizacijo zdravstvene službe v nemških deželah Schleswig-Holstein in Bavarska. Leta 1932 je opravil državni strokovni izpit in izpit za specialista iz higiene ter socialne medicine. Aprila 1933 je prevzel vodstvo Higienskega zavoda v Ljubljani in s tem tudi vseh higienskih ustanov v Dravski banovini. V februarju 1934 ga je profesorski zbor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izvolil za honorarnega predavatelja. Že prej je bil imenovan kot predavatelj v Šoli za zaščitne sestre v Ljubljani in kot član Banskega sanitetnega sveta ter bil izvoljen za podpredsednika Zdravniške zbornice Dravske banovine. Kot predsednik je bil aktiven predvsem v prizadevanjih na področju urejanja enakomernega statusa in dohodkov zdravnikov članov zbornice ter pri preprečevanju privilegijev. Več let je bil tudi predavatelj v šestem in sedmem razredu kranjske gimnazije. Honorarju se je odpovedal v korist šolske kuhinje v »svoji šoli«, ki jo je nekoč obiskoval.

Po nemški zasedbi Gorenjske je leta 1941 delal kot splošni zdravnik bolniške blagajne in kot zasebni zdravnik. Na skrivnih lokacijah je zdravil ranjene partizane. Kljub bolezni je novembra 1944 odšel v partizane; 10. decembra 1944 je tragično umrl v Dolenji Trebuši.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Medvodah se je 4. 6. 1872 rodil tiskarnar in knjigarnar Hinko Sax. Leta 1900 je pomagal Antonu Slatnarju ustanoviti tiskarno v Kamniku.

V Kranju se je 4. 6. 1908 rodil slovenski zdravnik (ginekolog), univerzitetni profesor in akademik Franc Novak (partizansko ime Luka).

V Škofji Loki se je 6. 6. 1725 rodil slikar Anton Janez Tušek.

Pri Sv. Duhu pri Škofji Loki se je 7. 6. 1858 rodil čebelar in rezbar Primož Žontar.