Janez Štrcin, osrednja predvojna osebnost Komende

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (201)

Nekateri župani so za vedno ostali v spominu kot posamezniki, ki so pustili močan pečat svojemu kraju. Med takšnimi je v Komendi župan Janez (Ivan) Štrcin, ki se je rodil 1. junija 1885 v Kapli vasi (danes Komenda). Bil je kulturni delavec, politik, poslanec in ena osrednjih osebnosti na Komendskem v obdobju pred drugo svetovno vojno. Doma si je ustvaril veliko knjižnico, bil je odličen govornik. V zakon z ženo Cilko se mu je rodilo devet otrok.

Veliko si je prizadeval na kulturno-prosvetni in gospodarski napredek v občini Komenda. Leta 1909 so na njegovo pobudo v Komendi uredili prosvetni društveni dom, ki je služil številnim kulturno-prosvetnim dejavnostim, ki so potekale v okviru leta 1908 ustanovljenega Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva (leta 1925 so ga preimenovali Katoliško prosvetno društvo). Ko je prosvetni dom postal z leti premajhen, je spodbujal k zgraditvi novega, ki so ga odprli leta 1938.

Leta 1909 je dal pobudo za ustanovitev telovadnega odseka Orel, zaslužen pa je bil tudi za ustanovitev dramskega odseka pri Katoliškem prosvetnem društvu v Komendi. V društvenem domu je pripravljal predstave vzgojne in poučne narave ter na odru igral težje vloge. Leta 1931 je bil izvoljen za načelnika Mlekarske zadruge v Komendi (ustanovljene 1905). Bil je tudi med ustanovitelji Gorenjskih mlekarn v Čirčah pri Kranju. Lončarje je v občini Komenda združil v Lončarsko zadrugo, ki ji je priskrbel dve veliki peči, tri lončarje pa je poslal v uk v Ljubljano. Bil je član hranilnice in posojilnice v Komendi, ustanovljene leta 1905. Poskrbel je za elektrifikacijo komendske in sosednjih župnij.

Volivci iz volilnega okraja Kamnik so ga trikrat izvolili za poslanca Slovenske ljudske stranke v Narodni skupščini v Beogradu. Nazadnje je bil tam senator iz vrst Jugoslovanske radikalne zajednice. Prijateljeval je s številnimi pomembnimi možmi svoje dobe. V njegov dom so prihajali dr. Anton Korošec, dr. Janez Evangelist Krek, dr. Franc Kulovec, dr. Miha Krek, od domačinov pa je bil posebno povezan z Andrejem Mejačem in Boštjanom Belcijanom. V letih pred drugo svetovno vojno je Štrcinovo poznanstvo z Jožetom Plečnikom pripomoglo, da je arhitekt naredil načrte za ureditev cerkvenega trga v Komendi ter spomenik Kristusu Kralju in žrtvam prve svetovne vojne iz komendske župnije. Kot župan je poskrbel za izgradnjo več novih cest. Med vojno so ga Nemci zaprli v Begunje in Šentvid nad Ljubljano, zaprt pa je bil tudi po vojni, vendar se takrat politično ni več udejstvoval.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Hotovlji pri Poljanah se je 29. 5. 1830 rodil slikar podobar Janez Šubic starejši. Podobarske obrti se je učil doma pri očetu. Podobarsko delavnico si je uredil v svoji hiši v Škofji Loki.

V Kranju se je 2. 6. 1838 rodil politik Robert Schrey-Redlwerth. Bil je med vodilnimi politiki nemške stranke v Kranju v dobi njene največje moči.

V Hrastju pri Kranju se je 29. 5. 1885 rodil kmečki posestnik Janez Brodar. Po prvi svetovni vojni je bil dvajset let poslanec SLS in senator. Med drugo svetovno vojno je bil pobudnik in organizator slovenskega domobranstva. Poleti leta 1942 ga je OF obsodila na smrt. Umaknil se je na Dunaj. Vrnil se je leta 1944 in postal predsednik pokrajinskega odbora SLS za Gorenjsko. Po koncu vojne je imigriral v tujino.