Otok vitalnosti

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 11. september 2011 / 06:00

Tako se sam razglaša in ga razglašajo drugi. Otok Lošinj. Vitalnost ponujajo: klima kot balzam za astmatike in alergike, dolžina preplavanih kilometrov v čistem morju, in poti med borovci, ki dišijo. Da je otok nekaj posebnega, so vedeli že Benečani, ki so mu nekaj časa vladali. Prvo osnovno šolo – seveda v italijanščini - so dobili v Malem Lošinju l. 1794, v drugi polovici 19. stoletja pa pomorsko šolo, na kateri je poučeval domačin, botanik Ambroz Haračić (1866-1916). Vse svoje življenje je raziskoval rastlinje Lošinja in sosednjih otokov in odkril več kot 900 različnih vrst, ki jih je opisal v svoji knjigi: Otok Lošinj, klima in vegetacija, 1905. Zaslužen je za prvo meteorološko postajo iz l. 1880, njegova odkritja pa so vzpodbudila uradni Dunaj, da je l. 1892 razglasil Lošinj za klimatsko zdravilišče. Dunajsko plemstvo in bogataši so na Čikatu gradili vile za ljubo zdravje. Tu je imela svoj gradič tudi ljubica in zaupnica cesarja Franca Jožefa, igralka Katharina Schratt. Če so prebivalci sprva živeli od zemlje, so pozneje odraščali v sijajne pomorščake, ki so se le stežka ločili od svojih jadrnic, ko so začeli puščati globoke brazde za seboj parniki. Če greste na pokopališče okrog cerkve sv. Martina, zgrajene l. 1450, se vam z nagrobnikov razkrije zgodovina otoka. Če pa se vam primeri dan brez sonca, naphan z močnim vetrom, se lahko zatečete v Palaco Kvarner v pobožno občudovanje prelepega golega bronastega atleta Apoxiomena, visokega 192 cm. Ob soočenju z antičnim kipom, ki so ga odkrili l. 1999 med dvema mogočnima podvodnima čerema, so značilni moški in ženski pogledi. Moški so več ali manj zavistni, ženski pa ... olala ... segajo od platonskega občudovanja do pregrešnih sfer. Pregrešno dobri so tudi nekateri okusi, ujeti v stekleničke ali posodice vseh mogočih oblik. Oljčno olje, zeliščni likerji, domače sadne kroglice. Kot nalašč, če povabite prijatelje za ogled digitalnih spominov ...

Figove kroglice s pomarančo

Potrebujemo: 500 g suhih fig, 150 g sladkorja, 1 srednje veliko neškropljeno pomarančo, nastrgano lupinico in sok, sladkorno moko.

Fige, ki jim odrežemo peclje, zmeljemo v mešalniku. Dodamo sladkor, pomarančni sok in lupinico in pregnetemo. Oblikujemo za dober lešnik velike kroglice in jih povaljamo v sladkorni moki.

Pomarančni liker

Potrebujemo: 0,7 l žganja, lahko tudi vodke, 2 neškropljeni pomaranči, 130 dag rjavega kandiranega sladkorja, 10 klinčkov, 3 janeževe zvezde, 2 cm ingverjeve korenine, stekleno posodo z nepredušnim zapiranjem.

Pomaranči umijemo in vanju zapikamo klinčke. V posodo damo sladkor, pomaranči, začimbe in prelijemo z žganjem. Nepredušno zapremo in damo steklenko na temen in topel prostor za najmanj štiri tedne. Precedimo in nalijemo v stekleničke.

Liker iz suhih fig

Potrebujemo: 1 l žganja, 200 g suhih fig, 1 pest melisinih lističev, steklenko z nepredušnim zapiranjem.

Suhe fige prerežemo na polovico in jih damo v steklenko. Dodamo melisine lističe in zalijemo z žganjem. Steklenko postavimo na sončno mesto za 5 do 6 dni. Nato jo predenemo na temno mesto. Čez dva meseca liker precedimo skozi gazo in prelijemo v stekleničke.