Zgodbe muzejskih predmetov: Leopold Layer

Poznobaročni slikar Leopold Layer (1752–1828) je najbolj znano ime med starejšimi kranjskimi likovnimi umetniki. Družinsko slikarsko delavnico je prevzel po smrti očeta Marka Layerja, v njej pa sta mu pomagala tudi mlajša brata Valentin (1763–1810) in Anton (roj. 1765). Poleg slik za cerkvene naročnike, s katerimi je slikarska delavnica iz Kranja segla izven gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko in Koroško, je Leopold Layer slikal portrete in freske, poslikaval pa naj bi tudi skrinje, panjske končnice in slike na steklo. Velja za enega najpopularnejših domačih slikarjev v 19. stoletju.

Najbolj znano Layerjevo delo je znamenita milostna podoba Marije Pomagaj, ki jo je na začetku 19. stoletja naslikal za kapelico v cerkvi na Brezjah. Layerjeva slika je po čudežnih ozdravitvah na Brezjah v letu 1864 postala najbolj čaščena slovenska milostna podoba. Zaradi gradnje nove romarske cerkve in preureditvenih del žal niso več ohranjene freske, s katerimi je Leopold Layer okrasil kapelico na Brezjah. Skorajda pozabljen je tudi spomin na slikarjevo zaobljubo, da se s slikarskim okrasom kapelice oddolži za čudežno rešitev iz zapora.

Layerjeva delavnica je v času Ilirskih provinc (francoske zasedbe slovenskega ozemlja, 1809–1813) prejemala le še redka naročila. Leopold Layer se je odločil družinsko stisko reševati s ponarejanjem avstrijskih bankovcev za 10 in 50 goldinarjev, ki so jih francoske oblasti razvrednotile, a so bili še v obtoku. Ponarejevalca so s pomočjo ovaduha in neke Kranjčanke, ki je imela dostop v Layerjevo hišo, junija 1810 odkrili. Slikarjeva žena naj bi se preiskovalcev tako prestrašila, da ji je iz rok padel molitvenik, iz katerega so se usuli ponarejeni bankovci. Leopold Layer, njegova žena, brat Valentin in služkinja so bili aretirani. Ovaduh, ki je za svoje zasluge pričakoval nagrado v znesku 10.000 goldinarjev, naj bi za Leopolda Layerja zahteval smrtno kazen, toda francoske oblasti so bile do slikarja dokaj mile: pet let ječe (hišni zapor). Oktobra 1810 je bil Leopold Layer že na prostosti, vendar je brat Valentin v mestni ječi umrl zaradi jetike. Layerja je že čakala nova nesreča, saj mu je leta 1811, ob požaru, ki je opustošil mesto, pogorela hiša s slikarsko delavnico.