Svet v abstrakciji

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 16:05

V treh galerijah Gorenjskega muzeja bo še teden dni na ogled spominska razstava slik in del na papirju akademskega slikarja Henrika Marchla (1929–2014).

Kranj – Spominsko razstavo, ta sovpada z devetdeseto obletnico slikarjevega rojstva, so v Gorenjskem muzeju pripravljali v zadnjem letu, saj je bilo treba zbrati precej predvsem dokumentarnega gradiva, medtem pa je večina razstavljenih del v lasti družine Marchel oziroma hčere Eve Skalar, ki jih zgledno hrani vse od očetove smrti julija 2014. »Razstavljenih je okrog sedemdeset slik in del na papirju. Več kot deset del sicer hrani Gorenjski muzej, a smo tokrat izpostavili predvsem dve večji deli, s katerima želimo pokazati, da je umetnik odlično obvladal tudi večji format, razstava pa je zasnovana tako, da nudi vpogled v temeljne razvojne faze Marchlovega slikarskega nagovora,« pojasnjuje ddr. Damir Globočnik, kustos razstave in avtor spremnega besedila v obsežnem katalogu, hkrati pa dodaja, da se je Henrik Marchel s svojim slikarskim opusom prepričljivo vpisal v zgodovino moderne slovenske likovne umetnosti, saj velja za enega osrednjih predstavnikov lirične abstrakcije, abstraktnega ekspresionizma in abstraktnega kolorizma v slovenskem slikarstvu.

Henrik Marchel se je rodil leta 1929 v Otočah, po končani šoli za umetno obrt pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, na kateri je leta 1959 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Zaposlen je bil kot likovni pedagog na Tekstilni šoli v Kranju, nekaj let tudi tehnični urednik pri časopisu Gorenjski glas in likovni pedagog na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Od leta 1971 je ustvarjal kot svobodni umetnik. Svoja dela je predstavil na vrsti samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini ter zanje prejel več nagrad in priznanj, med drugim Prešernovo nagrado Gorenjske leta 1964, Prešernovo nagrado gorenjskih občin leta 1983 in Prešernovo nagrado mesta Kranj za kulturne dosežke leta 2000. Umrl je leta 2014 v Kranju.

Razstava je postavljena kronološko. »V Prešernovi hiši so na ogled dela na papirju in nekaj slik iz slikarjevih prvih samostojnih obdobij, ko je slikal ognjišča in pogorišča ob Savi ter jih prenašal v svet abstraktnih likovnih elementov,« po razstavi vodi Globočnik. Bil je prvi domači umetnik, ki je v Prešernovi hiši že leta 1964 razstavil abstraktno umetnost. Dve leti kasneje je predstavil dela na papirju, ki so manj značilna zanj in nas tokrat presenetijo. »Konec šestdesetih let je v slikarstvu začel uveljavljati svojo virtuozno, mestoma vehementno slikarsko potezo. V prostoru pred Stebriščno dvorano opozarjamo tudi na njegova sedemdeseta leta, ko je slikal stilizirane krajinske motive, figure …, in sicer na ploskovni način, vedno pa tudi zelo barvito. Marchel je bil tudi eden najboljših slovenskih koloristov.«

V stebriščni dvorani so na ogled dela velikega formata, s katerimi dokazuje moč svoje poteze. »Umetniku je bila vselej izhodišče inspiracija, ki jo je dobil v naravi – rumena je barva sonca, modra je voda, barve so mu bile cvetoča trava, grmi. Tu je iskal svoj barvni odtis.« Skupaj je razstavljenih okrog sedemdeset del, še dvakrat toliko jih je Globočnik umestil v obsežen katalog.

»Henrik Marchel je bil izjemen likovni ustvarjalec in eden najoriginalnejših v svoji generaciji. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev nefiguralne usmeritve. Slikarski virtuoz abstraktne podobe je imel izjemen posluh za barvne učinke, zato ga uvrščamo med vodilne slovenske koloriste,« še poudarja Globočnik.