Če bi zagorelo v Ekolu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 29. maj 2019 / 10:25

V soboto so v industrijski coni Laze v Stražišču pri Kranju preverili pripravljenost reševalnih enot za ukrepanje ob požaru in nesreči z nevarno snovjo ter množični dekontaminaciji.

Kranj – V soboto dopoldne je zaradi izpada elektrike v Industrijski coni Laze v Stražišču pri Kranju prišlo do napake pri polnjenju in posledično do požara na viličarju v tamkajšnjem podjetju Ekol. Ogenj se je kmalu začel širiti proti ostrešju poslovne stavbe in skladišču nevarnih odpadkov. Požar je prvi opazil eden od zaposlenih, saj iz neznanega razloga ni delovala požarna centrala in s tem tudi ne avtomatsko javljanje požara. Na kraj so takoj napotili okrepljene gasilske enote in reševalce, aktivirali so štaba Civilne zaščite za Gorenjsko in Mestne občine Kranj, Ekološki laboratorij mobilne enote (ELME) z Inštituta Jožef Stefan in druge službe, ki na Gorenjskem delujejo v okviru sistema za zaščito in reševanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zgornji scenarij so minulo soboto preigrali v okviru regijske kombinirane vaje Nevsnov Ekol 2019, ki jo je v Lazah organizirala kranjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). Na obsežni večurni vaji z okoli tristo udeleženci so preverili pripravljenost za ukrepanje ob požaru in nesreči z nevarno snovjo ter množični dekontaminaciji, je razložil vodja kranjske izpostave URSZR Robert Skrinjar, ki je vajo tudi vodil. Prva analiza po izvedeni vaji je pokazala, da večjih nepravilnosti ni bilo, ugotovljenih pa je bilo več manjših pomanjkljivosti, čemur je vsaka takšna vaja predvsem tudi namenjena, je pojasnil Skrinjar. Vaja je tako opozorila na pomanjkljivosti pri medsebojni komunikaciji, ki ob takih nesrečah poteka na več ravneh. Izkazalo se je tudi, da prostovoljne gasilske enote ne razpolagajo z vso potrebno opremo, a tudi, da jim lahko vsaj del manjkajoče opreme ob takšnih nesrečah zagotovijo poklicni gasilci. Za nekoliko preveč oddaljeno se je pokazala izbrana lokacija za izvedbo dekontaminacije, spoznali pa so tudi, da za tako kompleksne nesreče potrebujejo večji poveljniški šotor.

»Kot zelo učinkovita pa se je pokazala posebna aplikacija za primere množičnih nesreč, ki jo že dlje časa uporabljajo v gorenjskem zdravstvu, tokrat pa so jo prvič preizkusili še gasilci, policisti in štab Civilne zaščite Mestne občine Kranj. Po zaslugi te aplikacije so vsi omenjeni in tudi Klinični center v Ljubljani ves čas vedeli, koliko oseb je bilo obravnavanih, kakšne poškodbe imajo, kakšno pomoč so prejele in koga so odpeljali v bolnišnico. Doslej je namreč vsak vodil svojo evidenco in te skoraj nikdar niso bile povsem enotne,« je razložil Skrinjar.

Vajo si je na povabilo organizatorja ogledal tudi Marko Špolad, predstavnik Civilne iniciative za zeleno Stražišče, ki si prizadeva za izselitev ekološko spornih dejavnosti iz industrijske cone oziroma vsaj omejitev njihovega obsega. »O vaji nimam posebnega mnenja. Je pač vaja dobrodošle pripravljenosti gasilcev, policistov, reševalcev in drugih, ampak dejstev, zakaj je objekt Ekol sporen, pa ne odpravlja,« je dejal.