Wojciech Grajkovski (besedilo) in Piotr Socha (ilustracije), Drevesa, prevedla Staša Pavlović, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019, 72 strani

Drevesa

»Pred tisočletji je skoraj vso Evropo preraščal gozd – in če ne bi bilo ljudi, bi bilo še danes tako. Naši predniki so postopoma krčili prastare gozdove, da bi pridobili obdelovalne površine. Podobno so počeli tudi na drugih koncih sveta. Danes drevesa rastejo samo še tam, kjer jim to dovolijo ljudje. Toda če bi jih nekega dne nehali omejevati, bi se rade volje vrnila na svoja stara mesta. Drevesa imajo nedvomno močan gon po preživetju. Le dolgo pred prihodom ljudi so na Zemlji zmagala v bitki z drugimi rastlinami. Po vsem svetu so zasedla najboljša mesta, zaradi česar so se morale druge vrste zadovoljiti z mestom pod njihovim vejevjem ali na ozemljih, ki so bila za gozdove prehladna ali presuha. Drevesa bi brez težav opravila tudi z našim krompirjem, pšenico, travo, betonom in asfaltom. Toda ljudje polja škropijo s sredstvi proti plevelu, drevesom ne dovolijo rasti na tratah in iz rež v pločnikih pulijo mlade rastline. Kaj bi se zgodilo, de bi drevesom vrnili njihovo svobodo? Predstavo o tem dobimo, de si ogledamo ruševine templja Ta Prohm v Kambodži. Zgradili so ga leta 1186, v zlatih časih Kmerskega imperija. Njihova prestolnica, Angkor, je bila tedaj največje mesto na svetu. Znanstveniki ocenjujejo, da je merila več kot tisoč kvadratnih kilometrov, kar je velikost kar petih današnjih Ljubljan. A v 15. stoletju je imperij padel in čudoviti templji so ostali prepuščeni sami sebi. Drevesa so se tedaj začela počasi razraščati na nekdanja ozemlja. Ko se je tik pred koncem 20. stoletja končno spet pojavila skrb za propadle templje, so kamniti zidovi že postali del pragozda. Večino templjev so obnovili in jim povrnili nekdanji videz. Starodavna drevesa, ki so z ogromnimi koreninami prepletla ruševine Ta Prohma, pa so bila tako slikovita, da se jih niso dotikali. Danes to mesto obiskujejo trume turistov z vsega sveta. Večino bolj od zgodovine templjev zanima dejstvo, da so prav tu posneli film Lara Croft: Tomb Raider. A ne glede na to, kaj ljudi prižene med te ruševine sredi pragozda, ena stvar osupne čisto vse: moč narave. Kdo ve, ali čez tisoč let ne bodo tako videti tudi New York, Pariz ali Peking?« (Str. 32)

To je le eno od 34 poglavij iz te čudovite poljske knjige. Ki ni le slikanica za otroke; s svojo lepoto privlači tudi odrasle in spodbuja k razmišljanju o našem sobivanju z drevesi. Ta so bila na planetu že pred nami in bodo verjetno še za nami …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 29. avgust 2013 / 13:11

Mačji mladiči zapuščeni v škatli

V Sloveniji je letno 1100 prijav domnevnega zanemarjanja živali. »Kakor nas žalosti, ko izvemo za nov primer zanemarjanja ali slabega ravnanja z živalmi, pa nas veseli, da so tudi drugi ljudje, ne sam...

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 17. februar 2016 / 15:54

Pogovor z Marjanom Mančkom

Kranj – V sredo, 17. februarja, ob 19. uri se v dvorani Mestne knjižnice Kranj nadaljuje cikel stripovskih večerov. Zoran Smiljanić bo tokrat gostil klasika slovenskega stripa, ilustracije in anim...

GG Plus / sreda, 17. februar 2016 / 12:47

Knjiga, ob kateri bo tudi mati s kavo morala počakati

Boštjan Gorenc - Pižama je dvakratni Goren'c, po priimku in rojstni pokrajinski pripadnosti. Besničan že nekaj let živi in deluje v Šentožboltu na robu Gorenjske. Kar se tiče humorja, njeg...

Razvedrilo / sreda, 17. februar 2016 / 12:27

Dobra televizijska zabava

Družili smo se z brezglavim jezdecem, Foxovi priljubljeni seriji sta se na male zaslone vrnili predvčerajšnjim, dobili smo zmagovalno pesem Poprocka, izbor za Emo 2016 je vse bliže pa tudi Boštjan Rom...

Gospodarstvo / sreda, 17. februar 2016 / 12:21

V Alpini tudi odpuščanja

Vodstvo Alpine v sklopu prestrukturiranja podjetja zmanjšanje števila zaposlenih vidi kot neizogibno za vstop v nov razvojni cikel, dolgoročno krepitev blagovne znamke in tudi za ohranitev večine delo...

Nasveti / sreda, 17. februar 2016 / 11:35

Moje razmejitve

Nivo mojega lastnega zadovoljstva in predvsem moje lastne sreče je močno odvisen od prevzemanja odgovornosti za svoje življenje ter od razmejitev mene do drugih ljudi in od moje preteklosti. O razm...