Wojciech Grajkovski (besedilo) in Piotr Socha (ilustracije), Drevesa, prevedla Staša Pavlović, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019, 72 strani

Drevesa

»Pred tisočletji je skoraj vso Evropo preraščal gozd – in če ne bi bilo ljudi, bi bilo še danes tako. Naši predniki so postopoma krčili prastare gozdove, da bi pridobili obdelovalne površine. Podobno so počeli tudi na drugih koncih sveta. Danes drevesa rastejo samo še tam, kjer jim to dovolijo ljudje. Toda če bi jih nekega dne nehali omejevati, bi se rade volje vrnila na svoja stara mesta. Drevesa imajo nedvomno močan gon po preživetju. Le dolgo pred prihodom ljudi so na Zemlji zmagala v bitki z drugimi rastlinami. Po vsem svetu so zasedla najboljša mesta, zaradi česar so se morale druge vrste zadovoljiti z mestom pod njihovim vejevjem ali na ozemljih, ki so bila za gozdove prehladna ali presuha. Drevesa bi brez težav opravila tudi z našim krompirjem, pšenico, travo, betonom in asfaltom. Toda ljudje polja škropijo s sredstvi proti plevelu, drevesom ne dovolijo rasti na tratah in iz rež v pločnikih pulijo mlade rastline. Kaj bi se zgodilo, de bi drevesom vrnili njihovo svobodo? Predstavo o tem dobimo, de si ogledamo ruševine templja Ta Prohm v Kambodži. Zgradili so ga leta 1186, v zlatih časih Kmerskega imperija. Njihova prestolnica, Angkor, je bila tedaj največje mesto na svetu. Znanstveniki ocenjujejo, da je merila več kot tisoč kvadratnih kilometrov, kar je velikost kar petih današnjih Ljubljan. A v 15. stoletju je imperij padel in čudoviti templji so ostali prepuščeni sami sebi. Drevesa so se tedaj začela počasi razraščati na nekdanja ozemlja. Ko se je tik pred koncem 20. stoletja končno spet pojavila skrb za propadle templje, so kamniti zidovi že postali del pragozda. Večino templjev so obnovili in jim povrnili nekdanji videz. Starodavna drevesa, ki so z ogromnimi koreninami prepletla ruševine Ta Prohma, pa so bila tako slikovita, da se jih niso dotikali. Danes to mesto obiskujejo trume turistov z vsega sveta. Večino bolj od zgodovine templjev zanima dejstvo, da so prav tu posneli film Lara Croft: Tomb Raider. A ne glede na to, kaj ljudi prižene med te ruševine sredi pragozda, ena stvar osupne čisto vse: moč narave. Kdo ve, ali čez tisoč let ne bodo tako videti tudi New York, Pariz ali Peking?« (Str. 32)

To je le eno od 34 poglavij iz te čudovite poljske knjige. Ki ni le slikanica za otroke; s svojo lepoto privlači tudi odrasle in spodbuja k razmišljanju o našem sobivanju z drevesi. Ta so bila na planetu že pred nami in bodo verjetno še za nami …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sobota, 6. avgust 2016 / 13:49

Po jajca na avtomat

Matjaž Jenko iz Potoka pri Komendi je izdelal samopostrežni avtomat za prodajo kokošjih jajc. Projekt je bil tudi tema njegove diplomske naloge.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:06

V Seawayu spet delajo

Na Zgoši so v torek po večmesečnem premoru zaradi stečaja podjetja vendarle spet zagnali stroje. Trenutno je zaposlenih dvajset delavcev, Zincenko upa, da jih bo že jeseni še enkrat toliko.

GG Plus / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:04

Jakob Aljaž in stolp na Triglavu

Duhovnik in skladatelj, župnik na Dovjem Jakob Aljaž je brez dvoma eden najvidnejših svetlih junakov slovenske preteklosti. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa je...

Kranj / ponedeljek, 13. julij 2015 / 14:01

Proti podeljevanju koncesij

Pri občinski organizaciji SD Kranj so prepričani, da bi namesto koncesij zasebnim vrtcem morali pospešiti prenovo nekdanjih šol in tako rešiti prostorsko stisko.

Gorenjska / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:58

Pripravljeni na hudo vročino

Iz gorenjskih zdravstvenih domov in jeseniške bolnišnice so sporočili, da kaj večjega obiska pacientov v zadnjih dneh hude poletne vročine v ambulantah niso imeli. Zdravnik Mitja Mohor je dodal še nek...

Kultura / ponedeljek, 13. julij 2015 / 13:52

Dve svetovni vojni v eni razstavi

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so prejšnjo soboto odprli novo stalno razstavo z naslovom Bohinj in Bohinjci 1914–1918, 1941–1945.