Marija obvlada moška dela

Okoliščine so nanesle, da je Marija Peternelj morala na kmetiji poprijeti tudi za moška dela. Pri šestnajstih letih ji je umrl oče in sta ostali sami z mamo, nesreča ji je priklenila moža na invalidski voziček.

Rovte – Zveza kmetic Slovenije je ob letošnjem svetovnem dnevu kmetic za kmetico leta razglasila Francko Javeršek s Kozjanskega, a med šestnajstimi kandidatkami iz vse Slovenije je bila tudi Marija Peternelj iz Rovt pri Podnartu, ki jo je za ta laskavi naziv predlagalo Društvo žensk z dežele občine Radovljica. »Veste, jaz nisem nič posebnega,« je povedala že na začetku pogovora in skromno dodala, da so v društvu pač »eno morali predlagati«, da je v društvu odbornica, da je bila letos s kmečkimi ženskami tudi na izletu …

In če bi v zvezi kmetic za kmetico leta izbrali Marijo, ne bi naredili napake. Marijina zgodba je zanimiva, pretresljiva. Ko je bila stara šestnajst let, ji je za levkemijo umrl oče in je z mamo ostala sama na kmetiji. »Takrat je bilo zame najhuje v življenju. Nič nisem znala, vedela … Z mamo sva morali poprijeti tudi za vsa moška dela. Kosili sva na roke, orali z volom, drva pripravljali z ročno žago … Vaščani so nama bili pripravljeni veliko pomagati, a za vsako stvar jih nisva hoteli prositi,« se danes spominja Marija.

Ko je Marija spoznala Marjana in se kasneje z njim tudi poročila, mu je na kmetiji prepustila tudi vsa moška dela. Sreča, ki jo je občutila ob tem, ni trajala dolgo, le približno poldrugo leto. Ko je Marjan spravljal drva iz gozda, se mu je pripetila nesreča in voz mu je zapeljal čez hrbet. V jeseniški bolnišnici so Mariji že po prvih izvidih povedali: »Vaš mož ne bo več hodil.« Takrat se ji je za trenutek podrl svet, a voljo do življenja in dela ji je dajal tedaj še nerojeni sin. Zgodba iz zgodnje mladosti se je ponovila, Marija je spet morala poprijeti za moška dela in ob tem skrbeti še za dojenčka in za moža na invalidskem vozičku. Dve leti po nesreči sta se lotila gradnje nove hiše, pri tem so jima, kot pravita, veliko pomagali sorodniki, sosedje, vaščani … Marjan je začetno krizo hitro prebolel, usmeril se je v invalidski šport, v atletiko. Nastopil je na štirih olimpijskih in treh svetovnih prvenstvih, bil olimpijski in svetovni prvak, v metu kopja tudi svetovni rekorder. Pri kmetijskih delih Mariji ni mogel veliko pomagati, lahko je namazal stroje, pomagal priključiti priključke k traktorju, svetoval, kako naj kaj naredi. V začetku devetdesetih let je gospodarske vajeti kmetije prevzel sin Tone, ki kmetuje ob službi. Marija mu tudi zdaj, pri oseminšestdesetih letih veliko pomaga, tudi pri moških delih - sede na traktor, pripne obračalnik ali nakladalko in gre obračat ali pobirat travo, gre v hlev in priveže bika, ki se je odvezal … Obdelujejo šest hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo z desetimi hektarji gozda. V hlevu je šest goved, redijo tudi nekaj prašičev. »Glavno je, da je zemlja obdelana in da pridelamo dobro hrano za domače potrebe,« pravi Marija in dodaja, da jih je v skupnem gospodinjstvu osem – poleg njiju še šestčlanska sinova družina.