Barvite podobe Kranja

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / / 09:54

V Galeriji Mestne občine Kranj je do konca maja na ogled razstava likovnih del z naslovom Kranj – zgodovinsko mesto, ki so nastala na pomladnem ekstemporu kranjskega Kulturnega društva likovnikov.

Kranj – Prvi slikarski ekstempore, izrecno namenjen upodabljanju motivov v starem mestnem jedru Kranja in v njegovi bližnji okolici, je poskrbel za več presenečenj. Po daljšem času je Kranj ponovno postal prizorišče likovnega dogajanja, v okviru katerega v časovno omejenem obdobju slikarji pa tudi fotografi in drugi likovni ustvarjalci poiščejo in upodobijo različne motive. Ta podatek je dokaj presenetljiv, saj se stari Kranj lahko pohvali z eno najlepših vedut oziroma prostorskih zasnov v srednjeevropskem merilu, kar v svoji monografiji o zgodovinski, urbanistični in arhitekturni podobi Kranja poudarja umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Prav tako je nenavadno dejstvo, da v Kranju doslej ni delovalo ljubiteljsko likovno društvo, saj tovrstna društva poznamo tudi v vrsti manjših slovenskih krajev. Na odprtju razstave, kjer je vsem udeležencem za trud čestital tudi župan Matjaž Rakovec, je društvo predstavil predsednik, priznani umetnik Rajko Bogataj, skozi razstavljena dela pa je zbrane popeljal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik.

Tridnevni ekstempore Kranj – zgodovinsko mesto je po pričakovanjih pritegnil zlasti slikarje, ki jim je blizu upodabljanje vedut in pejsažev v rahlo moderniziranem, vendar po temeljnem značaju realističnem slogu. Ta je povezan z iskanjem likovnih poudarkov in razpoloženjskih elementov, ki so jih slikarji razbrali v dokaj pestrem motivnem izboru. Na podobah se vrstijo kranjske panorame, pogledi na glavni trg in srednjeveško cerkev, stara dvorišča, Roženvenski klanec s Plečnikovimi arkadami, savski in kokrški most in drugi motivi. V slikarski svet je vstopil tudi Prešeren, upodobljen kot naš sodobnik, ki opazuje dogajanje v mestu. Enako zanimivi so tudi motivi, povezani z gorenjsko etnografsko dediščino. Izkazali so se prav vsi udeleženci ekstempora, strokovna žiranta, likovna kritika Petra Vencelj in Damir Globočnik, pa sta izbrala dela ustvarjalcev, ki so najbolj izstopala: prvo nagrado je prejel Zoran Rožič za Plečnikove arkade, moderno občuteno slikarsko podobo, temelječo na iskanju ravnovesja med realističnim povzemanjem motivike in sproščenimi, intenzivnimi barvnimi poudarki, ki prinašajo vedro, optimistično noto.