Vsekakor privlačna razstava je v Galeriji Paviljon na ogled še jutri in v nedeljo. / Foto: Tina Dokl

Strast do oblikovanja nakita

Na zlatarsko-draguljarski razstavi Narava in nakit, ki je na ogled v Galeriji Paviljon v Tržiču, sodeluje več kot štirideset zlatarjev in oblikovalcev nakita.

Narava je številnim oblikovalcem navdih, iz katerega črpajo zgodbe za ustvarjanje. To obiskovalec vsekakor občuti in doživi ob ogledu razstave Narava in nakit, ki so jo v tržiški Galeriji Paviljon odprli v ponedeljek kot uvodni dogodek v 47. Mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja (Minfos), ki ga Tržič gosti jutri in v nedeljo. Razstava unikatnega nakita predstavlja tako motive, povezane z zgodbami iz narave, kot tudi naravne materiale, ki so vdelani v nakit. »Prav vidi se, kako je ta nakit vaš, kako se v njem izrazita vaše osebno, intimno razmišljanje, odnos do življenja in kako zelo so izdelane oblikovalske rešitve. Tukaj je pravljica, so mistični svetovi, poezija, nekaj je humornih pripovedk, družbeno kritičnega angažmaja in ne nazadnje tudi razmislek o reciklaži, o nekem pravem odnosu do narave,« je besede zajela Martina Obid Mlakar, ki je skupaj z Mirzo Grošičem postavila razstavo. Oba sta oblikovalca in razstavljata.

Pričujoča razstava je dragocena priložnost, da zlatarji in oblikovalci nakita pokukajo iz svojih studiev, delavnic, dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije celo meni, da tako raznolike razstave s tega področja v Sloveniji še ni bilo. Izjemen je odziv razstavljavcev, več kot štirideset se jih predstavlja; nekateri delujejo samostojno, nekateri v Društvu oblikovalcev Slovenije ali prek Sekcije za zlatarje in draguljarje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Fosili iz omare je ime ogrlice Sandre Kocjančič, ki jo je ustvarila ravno zaradi Minfosa. Še njen besedni opis: »Odločila sem se, da uporabim pozabljene vzorce, ki so že veliko časa samevali ter jih z arheološko natančnostjo izberem in sestavim v ogrlico.«

Huberto Široka se predstavlja z zapestnicami Kelti-ojačevalci, narejenimi iz srebra, medenine, lave. Zraven zapiše: »Skozi zgodovino nakit nikoli ni bil zgolj predmet kitenja, marveč je v sebi nosil mnogo globlja sporočila. Človeku je služil kot neka vrsta ''ojačevalca'' – amuleta. Človeku je dajal moč, da je spoznaval in razumel svet okoli sebe. Pomagal mu je razumeti ogenj, sonce, smrt, zvezde … ščitil ga je pred zvermi, boleznimi, strahovi, ki so bili v njem … Z ''ojačevalci'' je poskušal razumeti in sobivati s svetom, ki ga je obdajal.« Sodeluje tudi Zlatarska šola Mengeš. »Učimo tradicionalne zlatarske tehnike, da jih ohranimo, kajti industrija vajeti prevzema tudi na tem področju. Učence učimo še ročne izdelave nakita,« je pojasnil mentor David Kramarič. Ravno je šolanje zaključila prva generacija Zlatarske šole Mengeš; opravili so 120-urno izobraževanje, ki je potekalo v popoldanskem času. In kakšne mojstrice so postale njihove prve učenke!

Prireditelji razstave so Društvo Plac iz Tržiča, Višja strokovna šola Sežana, Društvo oblikovalcev Slovenije, Sekcija zlatarjev in draguljarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Muzeji radovljiške občine in pa Prirodoslovni muzej Slovenije, ki že tretje leto sooblikuje razstave v Galeriji Paviljon v času Minfosa. Dr. Miha Jeršek se kar ni mogel načuditi raznolikosti materialov, motivov, upodobljenih v nakitu. Razstava ima bogate dopolnitve. V nakit prenesena dediščina je kolekcija izvirno oblikovanega nakita, ki izhaja iz raznolike naravne, geološke in arheološke dediščine rudnika Sitarjevec v Litiji. Poseben izraz ji dajejo izbrani in umetelno zbrušeni minerali hematita z jaspisom, ostanki nekdanjih rudniških surovin, vzajemna interaktivnost med nakitom in njegovim nosilcem ter mojstrsko zlatarsko delo. Višja strokovna šola iz Sežane je pripravila demonstracijo brušenja plemenitih kamnov. To je tudi edina višja šola v regiji, ki študente uči oblikovanja kamna in brušenja plemenitih kamnov.

Muzeji radovljiške občine pa predstavljajo pridobivanje in predelavo železove rude v okolici Krope.

Predsednik Turističnega društva Plac Peter Miklič je poudaril, da je tradicijo Minfosa in spremljajočih dogodkov, kot je tudi razstava Narava in nakit, vredno negovati in peljati naprej.

Razstava Narava in nakit preprosto očara. Morje upanja je prstan iz srebra in akvamarina avtorja Roka Široka. Ogrlica Nenavadni cvet je iz kolekcije Skrivnostni vrt Uršule Rihtar, narejena je iz srebra in zelenega ametista. Katja in Nataša Skušek sta ustvarili broško iz zlata in ahata in ima zanimivo ime – Grah. Uhani Eldorado iz pozlačenega bakra in srebra so delo Martine Lončar, turmalin v zlatem okovju na srebrni broški delo oblikovalke Martine Obid Mlakar, tahitijski biser v prstanu iz belega zlata z vdelanimi briljanti je ustvaril zlatar in graver Marijan Kosi ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenja vas-Poljane / petek, 31. avgust 2018 / 23:25

Odprli Informacijsko točko

Gorenja vas – V Gorenji vasi bo jutri prvič mogoče obiskati Informacijsko točko, ki so jo odprli v stavbi Zadružnega doma. Informacijsko točko so uredili v okviru Zavoda Poljanska dolina ob podpori...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 5. januar 2013 / 07:00

Koncert "Ad gloriam Dei"

Kranj - Na dveh koncertih vokalne glasbe z naslovom »Ad gloriam Dei« se bo ta konec tedna predstavil Komorni zbor De profundis iz Kranja, ki ga od ustanovitve leta 1990 vodi zbor...

GG Plus / sobota, 5. januar 2013 / 07:00

Kronika tedna

Policista oproščena, sodnica pa ovadena Na ljubljanskem okrajnem sodišču so z oprostilno sodbo končali sojenje policistoma Dušanu Mikolčeviću in Alešu Conradiju, ki sta bila obtožena...

Kronika / sobota, 5. januar 2013 / 07:00

Veter odkril streho in podrl drevo

Tenetiše, Kranj - Na Gorenjskem je sobotni močan veter povzročil kar nekaj nevšečnosti, zaradi česar so imeli največ dela gasilci. Na eni od hiš v Tenetišah je veter odnesel del...

Kronika / sobota, 5. januar 2013 / 07:00

Smučarski nesreči

Vogel, Kranjska Gora - V petek sta se na gorenjskih smučiščih pripetili dve smučarski nesreči. V spodnjem delu smučišča Orlove glave na Voglu se je poškodovala smučarka, ki...

Kronika / sobota, 5. januar 2013 / 07:00

Rešili poškodovanega planinca

Storžič - Tržiški gorski reševalci so v soboto reševali ponesrečenega 28-letnega planinca iz Ljubljane, ki je okoli 11. ure dopoldne med vzponom na Storžič padel s stene in se po...