Kuzmič na sodišče po odgovore

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Kronika / sreda, 8. maj 2019 / 13:39

Darko Kuzmič, ki je pred petimi leti zaradi rušenja domnevne črne gradnje ostal brez strehe nad glavo, pričakuje, da se bo na sojenju razkrilo, zakaj so njegovo brunarico morali podreti tik pred moratorijem o rušenju črnih gradenj.

Ljubljana – Na ljubljanskem okrožnem sodišču je konec aprila sodno bitko začel Darko Kuzmič ali, kot sam pravi, »najbolj znani slovenski brezdomec«, ki je zaradi odločbe o rušenju domnevne črne gradnje, brunarice za domom CŠOD Bohinj, ostal brez strehe nad glavo. Zlasti sporen se njegov primer zdi v luči dejstva, da je bil le nekaj dni kasneje razpisan moratorij na rušenja črnih gradenj, s katerim se je država zavezala k sistemskemu reševanju problema črnih gradenj.

Spomnimo: brunarica Darka Kuzmiča, je bila postavljena leta 1965 v sklopu 11 bungalovov za nekdanjim domom ZSMS, ki jih je postavila SFRJ v okviru mladinske organizacije, v objektu Darka Kuzmiča pa je nekaj časa bival celo direktor doma. Kuzmič, ki je vodil udarniško gradnjo doma, je za zasluge pri gradnji dobil pravico do bivanja v hišici, v kateri je prebival več kot trideset let, do 5. novembra 2013, vmes pa se je vrsto let tudi upiral različnim inšpekcijskim odločbam, ki so odrejale rušenje objekta in njegovo izpraznitev. Po rušenju in izselitvi je proti državi vložil tožbo za sto tisoč evrov za povzročeno škodo in duševne bolečine, po uvodni obravnavi konec januarja pa bo predvidoma v začetku junija tudi pričal.

Kot je za Gorenjski glas povedal Darko Kuzmič, se že pet let od rušenja hiše sprašuje, zakaj je bilo to potrebno: »Komu je bila v napoto moja hiška? Zakaj jim je bila tak trn v peti, da je morala pasti? To bo zdaj moral nekdo pojasniti. Z mano so naredili slabše, kot delajo z vsemi tistimi, ki nezakonito prihajajo v Slovenijo. Kršili so vse človekove pravice, saj je država dobro vedela, da edinega prebivališča ne sme rušiti, ne da se zagotovi nadomestno bivališče. Da o dejstvu, da je objekt tam stal petdeset let, sploh ne govorim. Denar mi v tem trenutku ne pomeni nič več, rad bi samo, da so kaznovani vsi tisti, ki so krivi za to krivico oziroma so mi v tistem trenutku, ko so vedeli, da se kršijo zakoni, obrnili hrbet.« Kuzmič še dodaja, da je predolgo čakal na začetek sojenja, saj so bili vmes tudi poskusi, da do obravnave sploh ne bi prišlo. Kot napoveduje, bo s svojim bojem po potrebi šel tudi do evropskega sodišča za človekove pravice: »Nimam več česa izgubiti. Komaj čakam, da se bodo stvari začele odvijati in bo, kdorkoli je to skuhal, moral stopiti pred sodišče in pričati. Hočem, da pride resnica na plano.«

Kuzmič sicer še vedno sumi, da so bila v ozadju rušenja načrtovana evropska sredstva za prenovo doma CŠOD Bohinj, pri čemer je bil njegov objekt v napoto, epilog pa pričakuje na sodišču.