Potrebujejo dvorano

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / / 14:51

Maruša Korelc, organizatorka glasbenih dogodkov, je bila desetletje dejavna zlasti v občini Cerklje, zdaj pa dogodke skuša organizirati tudi v domači občini Šenčur. Čeprav pri tem opaža vrsto težav, se v Šenčurju letos obeta koncertna jesen.

Ugotavlja, da je bilo tovrstno dogajanje v Šenčurju precej siromašno: »Nič se ni dogajalo, ni bilo koncertov, dogodkov ali pa so bili slabo obiskani. Upam, da se je v zad­njem času to spremenilo, odkar sem tudi v občini Šenčur navzoča kot organizatorka tovrstnih dogodkov. V sosednji občini Cerklje, od koder prihajam in sem bila zadnjih deset let dejavna pri organizaciji glasbenih dogodkov, se je zvrstilo precej različnih glasbenih dogodkov in prireditev. Vedno pa me je zanimalo, zakaj takšnih stvari ni v Šenčurju, čeprav imamo športno dvorano, dom krajanov, muzej, torej prostorske pogoje, ki pa jih očitno nismo znali izkoristiti.«

Tudi v Šenčurju je želela »kulturni poligon« postaviti na prave temelje in ljudem ponuditi različen repertoar glasbe, gledališča, da bi tako lahko prišli na dogodek v svoj kraj. »Ko sem se dogovarjala za prvi koncert, sem naletela na prvo oviro: nisem našla glasbenika, ki bi bil pripravljen nastopiti v našem kraju, češ da Šenčur slovi po slabi obiskanosti dogodkov. In kot prvi je z menoj oral ledino Marko Vozelj z Mojstri, ki jih je prav tako skrbelo, da bi bila dvorana prazna. Nastopili so septembra in koncert je bil razprodan,« govori o svojem prvem izzivu. »Sledili so koncerti z Iztokom Mlakarjem, Alenko Godec in božični koncert s Kvatropirci. Priznam, da če med glasbeniki ne bi imela nekega ugleda, bi težko podpisala kako pogodbo za Šenčur. Ker pa se z ljudmi zelo lepo razumem in sem z njimi ustvarila zaupanje, smo našli skupni jezik. Po teh štirih koncertih se je tudi v glasbenih krogih razvedelo, da se v Šenčurju dogaja, in sedaj veliko ponudb dobim že z njihove strani. Kar je pozitivno. In želijo delati z menoj. Seveda pa vseh ponudb ne morem sprejeti. Sem mnenja, da mora vsaka stvar dozoreti in jo lahko izvedeš v času, ko si sam prepričan o uspehu. Želim, da smo vsi zadovoljni.«

Ocenila je, da je bilo na prvem koncertu le sedem domačinov, vsi ostali obiskovalci so bili iz drugih krajev po Sloveniji. A je bila vesela, da je prebila led. »Na božični koncert je prišlo kar nekaj obiskovalcev iz sosed­nje Avstrije in zanje je pomembna tudi informacija, kje je možno prenočiti oz. kaj dobrega pojesti. Skratka veliko vprašanj, na katera mi ni težko odgovoriti. In ljudje to cenijo in se vračajo na moje dogodke v Cerklje ali pa v Šenčur. Lahko povem, da je bilo na zad­njem dogodku že veliko več domačinov in vesela sem bila odziva. Poudariti moram, da so za zadnje koncerte domačini povpraševali po vstopnicah po tem, ko so bile že razprodane. V tem primeru svetujem, da naj ne čakajo na zadnji trenutek in naj si vstopnice kupijo pravočasno,« navaja Maruša Korelc. »Za vsakim projektom je ogromno dela, priprav, razmišljanja, organizacije, in če me to delo, pri katerem mi pomaga vsa družina, ne bi veselilo, ne bi bilo uspešno. Pri prvem koncertu sem ogromno denarja vložila v promocijo. Nisem imela nobene finančne pomoči. Vsak dan sem se ukvarjala z vprašanjem, kaj še manjka, kako zapeljati stvari.«

Ker Šenčur nima primerne dvorane, je dva naslednja koncerta izpeljala v Cerkljah. »Dvorano zelo potrebujemo in upam, da jo pridobimo v naslednjih letih. Jeseni se s koncerti vračam nazaj v Šenčur: 21. septembra s Siddharto in 16. novembra z Janom Plestenjakom, obakrat v Športno dvorano Šenčur. Vstopnice so že v prodaji. Veliko stvari se še priprav­lja, vendar vsega ne želim izdati. Je še čas. Obljubim pa, da bodo domačini zagotovo izvedeli prvi in si lahko zagotovili vstopnice,« vabi na prihodnje dogodke.