Žuželka z dvema obrazoma

Test: Nissan Micra C+C 1.4 16V Acenta

Avtomobili, ki jim je mogoče v nekaj sekundah zložiti trdo streho in jih iz kupeja spremeniti v kabriolet, so dobesedno preplavili avtomobilski svet in že zdavnaj niso več samo muha enodnevnica, ampak modna skupina, s katero morajo avtomobilski proizvajalci resno računati. Prav to je skupaj z naraščajočimi prodajnimi številkami v ta razred zvabilo tudi japonski Nissan, kjer so se po nekaj letih uspešne prodaje svoje žuželkaste micre, lotili predelave, s katero so dobili micro C+C. Ena črka C seveda pomeni »coupe« in druga »cabriolet«, kaj je pri micri bolj pomembno, se ne ve, vsekakor pa je lepša v »slečeni podobi«, ko morda koga spomni tudi na nostalgične čase, ko je bilo kabrioletov še več. Nagajiva micrina podoba predvsem lepšega dela vozniške populacije ne pusti hladnega, nasprotno, predstavnice nežnejšega spola bi se hitro zaljubile vanjo, medtem ko se znajo trdnejši moški karakterji nad igrivostjo tega avtomobila celo zmrdovati. Kadar je streha raztegnjena nad kabino, micra C+C žal ni več tako zelo oblikovno privlačna, zadek se nenadoma zazdi predolg in streha, ki jo odpira in zapira elektrika, nekako na silo položena na karoserijo. Kadar vreme ni naklonjeno vožnji zgoraj brez, je v tolažbo strešna zastekljenost, zaradi katere svetloba v sončnih dneh prav nadležno prodira v notranjost, zato ga je bolje zakriti z rolojem.

V potniški kabini tega avtomobila ni skoraj nič drugače kot v podobnih štirikolesnikih. Spredaj je prostor za voznika/-co in sopotnika/-co dokaj dobro odmerjen glede na skromne mere, a zadaj je kljub sedežni klopi premalo prostora, da bi sedel odrasel potnik, morda le kakšen otrok, skrbno privezan v svoj sedež in s kapo na glavi. Če je streha zložena v prtljažnik, ki po merah sicer ni najmanjši, a vseeno ne razkošen, je namreč okoli glav dovolj prepiha in tudi hrupa, ki je pri višjih hitrostih že na robu neznosnosti; protivetrne zaščite na zadnjem delu ni, bila pa bi vsekakor koristna …

Tudi, ko se streha razprostrta nad glavami, je v micri C+C precej hrupno, nekaj zaradi glasnega motorja, ostalo zaradi vetrnega piša okoli strehe. Zoprnejši (moški) del vozniške populacije občuti tudi zvijanje karoserije v ovinkih in na trenutke nadležno šklepetanje strešne konstrukcije, kar je, verjamem, damskemu vozniškemu delu prav malo mar. Približno enako velja tudi za 1,4-litrski bencinski štirivaljnik, ki je za micro C+C osnovni motor. Z 88 konjskimi močmi solidno opravlja svoje delo, dokler voznikovi apetiti ne prerasejo v višjo dinamično stopnjo vožnje ali, ko je treba na hitro opraviti s prehitevanjem. Takrat se izkaže, da bi se navihanka bolje znašla z močnejšim srcem. Podvozje je dovolj dobro uglašeno, da bi se dalo hitreje zapoditi v ovinke, ampak tako kot velja tudi za večino drugih tovrstnih avtomobilov, velja tudi za micro C+C: najlepša je promenadno počasna vožnja, ko se ne ponuja samo lep razgled iz avtomobila, ampak je veliko verjetnosti, da bosta človeka na vozniškem in sopotniškem sedežu opažena. Komur je mar do tega, z micro C+C ne more kaj dosti zgrešiti.

Tehnični podatki:

Mere: d. 3,805, š. 1,670, v. 1,400 m, medosje 2,340 m

Prostornina prtljažnika: 255/457 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 980/1475 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski, 16V

Gibna prostornina: 1386 ccm

Največja moč pri v/min: 65 kW/88 KM pri 5200

Največji navor pri v/min: 128 pri 3200

Najvišja hitrost: 176 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 12,8 s

Poraba goriva po EU norm.: 8,2/ 5,6/ 6,6 l/100 km

Maloprodajna cena: 3.490.000 SIT (14.564 EUR)

Uvoznik: Renault-Nissan Slovenija, Ljubljana