Za pomoč pri oskrbi ali le za klepet

Znan je slovenski rek, da je lenoba gonilo napredka. In najbrž v tej »lenobi« lahko iščemo tudi vzroke za prve poizkuse človeka, kako bi namesto njega nekdo drug opravil delo vsaj tako dobro, če ne še bolje. Seveda so bili prvi predhodniki današnjih robotov še trdno vezani na svoje delavno okolje. Večinoma so bile to naprave, ki so opravljale ponavljajoča se dela v okolju, ki je bilo za človeka neprijazno (visoka vročina, strupeni hlapi ...). Tako tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) za besedo robot navaja naslednji pomen: robót  -a m (?) 1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela.

Po novejši definiciji pa naj bi bil robot naprava, ki je mobilna, ima zmožnost samostojnega delovanja v okolju in se lahko na podlagi svojih odločitev odzove na zahteve okolice. Robot naj bo torej danes sposoben opravljati vsa dela, ki smo jih sposobni opravljati ljudje. Tako se zelo hitro srečamo z izrazom umetna inteligenca, za katero pa SSKJ navaja, da je sposobnost stroja, računalnika, da rešuje umske probleme.

In kako je skozi zgodovino potekal razvoj robotov, ki danes nadomeščajo ne samo marsikatero mehansko oziroma fizično delo človeka, ampak počasi, a vedno zanesljiveje vstopajo tudi v svet medčloveških odnosov?

Najbrž bi kot prelomnico mobilne robotizacije lahko zapisali že letnico 1898, ko je Nikola Tesla demonstriral brezžično radijsko vodeno plovilo na sejmu elektronike v New Yorku. Mejniki v razvoju umetne inteligence pa so se začeli z letom 1997, ko je šahovski program IBM Deep Blue premagal svetovnega prvaka Garija Kasparova. Leta 2005 je avtonomni avtomobil Univerze Stanford sam po puščavskih cestah prevozil 212 kilometrov, leta 2011 pa je računalniški program IBM Watson premagal človeka na kvizu Jeopardy. Od tedaj gre razvoj le še strmo navzgor.

In kdo oziroma pravilneje kaj je ASIMO?

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 3. avgust 2007 / 07:00

Bohinjski reševalci brez počitka

Gorski reševalci iz Bohinja so letos imeli že 28 reševalnih in dve iskalni akciji, samo v juliju pa so posredovali kar šestnajstkrat. Znova več nesreč na območju Komarče.

Objavljeno na isti dan


Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Kranjski vrtci so najdražji

Zaradi visoke nagrade ravnateljici Kranjskih vrtcev za delovno uspešnost smo naredili primerjavo cen vrtcev v Kranju, na Jesenicah in v Radovljici.

Kranj / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Še večja knjižnica

Svetniki so soglašali s povečanjem površine za novo Osrednjo knjižnico Kranj v prostorih Globusa. Odprtje naj bi bilo konec leta 2008.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Izjemna udeležba kolesarjev na maratonu Mirka Krakerja

V nedeljo, 20. maja, je potekal že 4. kolesarski maraton Kranj–Jezersko v organizaciji Kolesarskega kluba Sava in Zavoda za turizem Kranj. Lepo vreme je prav gotovo pripomoglo k izjemni udeležbi ko...

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Študentov je vse manj

Letošnji odziv za vpis na fakultete je bil zanimiv. Podatki so pomembni tako za tiste, ki boste letos postali študentje, kot tudi za tiste, ki se vam to obeta v prihodnjih letih.

Splošno / petek, 25. maj 2007 / 07:00

Slava narodu in Ozari

Akademska folklorna skupina Ozara s Primskovega se je ob 55-letnem jubileju vrnila v čas čitalnic in pripravila Veliko besedo, s plesom, petjem, recitacijo, vznesenimi besedami ...