Razglednik, ki jemlje dih

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 10. april 2019 / 11:12

Palon di Lius (1707 n. m.) – Osrčje Karnijskih Alp. Razglednik, ki navduši s razgledom na vse strani neba. Celotno pot nam pogled uhaja na najlepši karnijski dvojček.

Ko začneš odkrivati Karnijske Alpe, si vedno znova navdušen. Ni pomembno, da najprej obiščeš tiste najbolj znane, prava draž je v tem, da odkriješ in obiščeš tiste, ki niso pogosto obiskani, sploh pa, če povsem do vrha ne vodi markirana pot.

Predlagam, da se zapeljemo mimo Trbiža v Mužac / Moggio Udinese, kjer zavijemo desno v dolino Val Aupa. Peljemo mimo odcepa za dolino Val Alba, mimo vasice Dordolla, na levi zagledamo odcep za vasico Saps. Po nekaj ovinkih je na levi strani manjše parkirišče za dva avtomobila, nekaj metrov naprej pa smerokaz za pot št. 435a, ki vodi do planine Turriee. V spodnjem delu se pot v okljukih vztrajno vzpenja. Lepo je speljana in že zelo hitro se pokaže najlepši dvojček v karnijskih, Creta Grauzaria in Monte Sernio. Smerokaz spodaj nam pove, da bomo planino Gran Cuel, 963 n. m., dosegli v približno eni uri. Prepričana sem, da malce hitreje. Kapelica in ostaline poslopij dajo vedeti, da je bilo tod nekdaj življenje. Nadaljujemo mimo poslopij naprej. Širša steza poteka nad globokim pobočjem, ki se konča v grapi. Precej hitro dosežemo kolovoz, kjer zavijemo levo. Sledi nekaj ovinkov, kolovoz je ponekod precej strm, potem pa dosežemo razgledišče, kjer je bilo marca 2019 precej zloženih drevesnih debel. Razgled pa ponovno tisti, ki navdušuje. Na desnem ovinku nas smerokaz usmeri strmo v gozd. Strmina ne popusti vse do planine Casera Lius, 1277 n. m. Tukaj je potrebne malce previdnosti. Nad planino namreč dosežemo smerokaz za pot 434, ki kaže naravnost. Ampak, naša pot 435a gre naravnost navzgor, 434 pa zavije rahlo levo in se spušča. Markacije so povsod, le tabla je malce nerodno postavljena. Sledimo skratka stezi naravnost in hitro dosežemo smerokaz za pot 435a, proti planini Casera Palis di Lius in Casera Turriee.

Prečimo kolovoz in nadaljujemo mimo dveh ogromnih lesenih izrezljanih gob, na katerih je markacija. Pot se zmerno vzpenja, preči bolj v levo. Pridemo pod skale, pod katerimi je idilična steza, ki vztrajno pridobiva nadmorsko višino. Steza zavijuga strmo skozi gozd. Ko dosežemo rob travnika, smo v nekaj minutkah na planini Casera Palis di Lius, 1482 n. m. Nad planino vidimo naš hrib, a njegov vrh je malce bolj zadaj. S planine sledimo stezi, ki se ponekod precej strmo vzpenja med ruševjem. Marca 2019 je bilo na poti še precej snega, ki je bil južen, in napredovanje je bilo malce oteženo. Naj opozorim, da bi na nekaj mestih, kjer je pot prečna, v primeru zmrznjenega snega potrebovali zimsko opremo. Iztek v primeru zdrsa bi bil na dnu globokih gozdnih grap. Pot se vzpenja v okljukih. Ko dosežemo greben, zapustimo markirano pot, ki se nadaljuje levo proti planini Casera Turriee, mi pa zavijemo desno in se po grebenu povzpnemo na Palon di Lius, 1707 n. m. Razgled z vrha je fantastičen. Proti vzhodu se pogled ustavi na Mangartu in Jalovcu, na Višu in Montažu. Na jugovzhodu je skalna pregrada Glerijskih špic (Crete di Gleris), Monte Chiavalsa, Zuc dal Bora, Pisimonija. Na jugu sta pred nami Creta Grauzaria in Monte Sernio, skrajno desno od njega pa Creta di Mezzodi. Pogled na zahod je pogled na najvišji vrh Karnijskih Alp Monte Coglians, v ozadju se vidijo Dolomiti. Severno od nas je Salinchet, pa Monte Zermula, Veliki Koritnik, Konjski špik …

Z vsakim pogledom dobimo idejo za nov pohod, če le želimo.

Na izhodišče se vrnemo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1707 m
Višinska razlika: 1100 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 2 / 5